Še ena iz osemdesetih

19. maj 2009 12:34

Joksimović je pa že iz neke druge države in vzdihi ob njegovem pojčkanju niso identični z onimi, ko butne npr. Kičo...Vice Vukov (le kaj se mu je bilo treba s politiko petljat?!?) Ognjič

19. maj 2009 12:52

na mladih svet stoji. japaja

19. maj 2009 13:05

Ubogi Vice je umrl po daljši muki vsled možganske okvare, ker mu je spodrsnilo na stopnicah Sabora. Politične preference V.V. ja so mi bile blizu in zlasti je bilo zabavno v osemdesetih, ko sem v ENA-jevski knjižnici kopirala njegove strokovne članke in prebirala doktorat, ki ga takratna juga ni zmogla nostrificirati - tekste smo potem kseroksirali za kolege z zagrebškega faksa. Teksti so bili metodološko izvrstni. V.V. je bil levičarski intelektualec z veseljem do glasbe. Glede Krunoslava Slabinca... pred leti sem bila po službeni dolžnosti veliko v Slavoniji in tam se mi je zdelo identificiranje s HDZ bolj razumljivo (recimo iz zagrebške perspektive je HDZ en tak ajojgnjus) in Krunoslavu je verjetno imponiralo, da je na strani zmagovalcev na volitvah, ker je bilo to še najbolj podobno tistim časom, ko je bil zvezda na 22 milijonskem tržišču...in je šel s svojo preprosto pametjo, neveščo politike, v stranko in potem mu to še ni bilo dovolj....je še pijan vozil in naredil prometno nesrečo. Drugače pa, Gigi 84, ti se kar vključi v debato. Tule nekako zbiramo tisto, čemur bi lahko rekli "the soundtrack of our lives". Če je Željko prišel na tvoj soundtrack, je to čisto okej. A maš Tošeta tudi gor? Pa Gibota in Nino Badrić...? No, kogarkoli že imaš, upam, da zajemaš po širokem prostoru, ker tale naša krogla na kateri živimo, je kar velika in raznolika. Je veliko veselje pobirati po raznih koncih in ga ni večjega uboštva, kot je duhovno uboštvo tistega, ki misli, da je krtina na njegovem zakotnem in zaplankanem dvorišču, najvišja gora na svetu.. Vendelina jr.

19. maj 2009 13:12

@Ognjic: kolikor vem po druzinskem izrocilu, je bilo vse njegovo pentljanje s politiko to, da sta v sedemdesetih na nekem koncertu z Misom Kovacem (?) totalno nazgana in testosteronsko zadeta en drugega posiljala v j.m. ustacku oziroma komunisticku, iz cesar je vzniknila legenda nenadjebljivega hrvaskega domoljuba, heroja MASPOKa in zrtve komunizma (glory sometimes comes cheap). Glas je imel pa vseeno fenomenalen... lp, proxima

19. maj 2009 13:13

Na tole me je pa proxy spomnila. Univerzalen tekst, zaključna pesem iz Jalta, Jalta...ko ima celo občinstvo kurjo polt ob tem komadu: Neka cijeli ovaj svijet Znam, negdje mjesta ima na svijetu kojem živimo mi još negdje sunca ima gdje postoje još sni Neka cijeli ovaj svijet još sja u suncu neka naša zemlja sva postane sretna Neka cijeli ovaj svijet zove se bajka zelena i mirisna cvjetna sva i nevina livada iz sna Plam topli negdje tinja sjaj tople zvijezde seže do nas još pravih ljudi ima što vjeruju u spas Vendelina jr.

19. maj 2009 13:17

Jep... Jalta Jalta, enkratni hrvaski musical, politicni naboj cisto primerljiv s Hair, zakljucna pesem pa tudi spominja (ne kot plagiat, ampak kot flower power) na Let the Sunshine ...:))) (tam nekje v precej rani mladosti sem ga videla v zivo v Krizankah). lp, proxima

19. maj 2009 13:23

Proxy, a se strinjaš, da festival v Križankah sploh ni festival, če ne postavijo gor Jalte? Vendelina jr.

19. maj 2009 13:27

Podpisem takoj. Jalta in Orkester in zbor Rdeče Armade, brez tega mi ni festivala.

19. maj 2009 13:27

Ja, Toše je sigurno na soundtracku :) Vas je lepo brat, ko takole nostalgično debatirate o mladosti. Moja osnovnošolska leta so bila prepletena z Guns n' Roses, New Kids on the block, Cought in the Act... o groza! in podobnimi boy bandi iz 90'. Da ne govorim o Kelly Familiy - nikoli fanica. Ste bile definitivno na boljšem :) Gigi_84

19. maj 2009 13:30

@Gigi: to te ne opravicuje, jaz sem rojena par let pred tem, ko so Beatli razpadli, pa sem njega dni znala nastet ne samo vse albume po vrsti, ampak tudi, kateri komad kam spada :)))) lp, proxima