14. jun 2009 14:12
Spadam v generacijo ( in okolje ), v katerem smo vojake pospremili na lojterskem vozu, z zastavami ( edino ob tej priložnosti je bila uporabljena). Včasih so se na smrt nacedili, da jih je bilo treba v Celju, včaih v Zidanem mostu poriniti na vlak in poskrbeti za sedež. Poleg je bil obvezen harmonikar in imam za sabo kar nekaj plesnih izkušenj na peronih, ki so navduševale tudi ostale nabornike, ki so viseli skozi okna.
Pred odhodom smo imeli tudi poslovilno zabavo, zato te pesmi znam na pamet. Iz kravalkišt so donele cel teden.
Kot zanimivost naj povem, da imamo Slovenci same otožne o vojaščini, ki smo jih seveda tudi znali ( ker smo znali slovensko pesmarico v obe smeri in smo znali zelo dobro zapeti, takratna naša mladinska organizacija v KS je bila po tem znana po celi dolini). Pomislite na Pobič sem star skorja osemnajst let in Nocoj, pa oh nocoj. Ali pa recimo, Zora rudi, dan se beli ... ( Smrk, smrk.)
Kdaj drugič pa o šrangarskih podvigih in pesmih, ki so šle v ta koncept.
Vse je minilo v osemdestih, tudi moja mladost.F r i n a
Sporočilo je spremenil(a) frina dne 14. 2009 14:13