18. maj 2009 15:45
mamaF, jasno, da se spomnim Krambergerja na Kviskoteki! A se spomniš tisti figuric Kviskotov - taka pop-art plastika - ena kombinacija krogel, ki so sestavljale telo in potem neka pravokotnik, ki je asociral na glavo in še neke antene ali kaj so bile - to so dobivali tisti, ki niso zmagali, za tolažilko..... Anyway, sem razmišljala, kaj je imel Oliver Mlakar tako edinstvenega v sebi - Oliver je znal iz sebe spraviti eno silno navdušenje nad kvizom in tekmovalci. On je z glasom in celo prezenco sporočal:joj, kako sem jaz srečen, da sem tule z vami, ko ste pa tako pametni in vse znate! In ta energije je šla na tekmovalce in so potem res znali odgovare na vse živo in mi smo doma doživljali eno ekstazo v stilu "joj, kako je fino gledat tele, ki VSE znajo," Te energije današnjji kvizi nimajo. Na njih se prijavljajo taki, ki morda ob dobri konstelaciji zvezd zmorejo najti Moldovo na karti (glavno mesto jih itak zmede) in jim je že blazni dosežek, da odgovorijo na prvih pet vprašanj pri Milijonarju (kjer dobijo tistih 500 EUR, kar je ekvivalent njihovih mesečnih prejemkov), potem pa pušnejo na šestem. Pa taki, ki jim je super, da so na televiziji, ker jih bo videla cela lokalna skupnost in sorodstvo, ko bodo dvakrat v eni uri odprli kartonasto škatlo. Da ne govorim,da je tistim, ki odpirajo škalte to, da so slučajno izbrani in potem malo razmišljajo ali peta ali sedma škatla (kje je Andora, jim je v osnovi vseeno)....da jim je to itak totalen vrhunec v življenju in izlijejo več adrenalina kot ga je v zadnjih desetih letih Kate Winslet, ko je čakala na Oscarja.....Ko kviz ni več prikaz znanja do včeraj anonimnega junaka, temveč je prikaz, da je lahko čisto vsak amapak res čisto vsak vsaj nekaj časa medijska zvezda, pa mu za to ni treba čisto nič znati....se stvari pač sfižijo. In tega ne moreta reševati ne Jonas in ne Tarik. Pač pa bi lahko obadva malo čistila čevlje gospodu Oliverju. Vendelina jr.