13. maj 2009 11:03
Pozdravljene, zelo zanimiva tema, me veseli da veliko mamic razmišlja kot jaz, si včasih mislim da je kaj narobe z mano Nekje po mojem 25 letu starosti sem začela dobivati tudi materinski instinkt, ko bi tudi jaz in seveda moj partner rada nekoga vozila naokrog, ga razvajala in začela govoriti v množini, glede na to, da je večina najih prijateljev to že imela. in potem sva se počasi trudila, najprej sem morala dati skoz še neko operacijo, ampak vseeno ni gratalo. Nato me je ginekologinja naročila na umetno oploditev in 1 mesec predenj bi morala tja, sem naredila test in bila noseča. Sprva sem jokala od sreče, potem od šoka potem mi je bilo grozno slabo prve tri mesece, pa bolečine v križu, pa hemeroidi in potem je bil porod (o tem rajši kdaj drugič) in danes imamo 19 mesecev staro sončico in nevem če je možno da bi kdaj imela koga rajši v življenju, v glavnem obožujeva jo. Seveda so vmes težki trenutki, pa so bile depresije in še kaj, katera mama tega ni šla skoz, ali je supermama ali pa laže, ampak se vse splača ko naša mala zapoje ringaraja in se zvečer stisne k nama. Zdaj pa počasi razmišljava o še. Tudi jaz bi rada tem nekje v sredi leta 2010 rodila, tako bi imela 3 leta razlike, bomo vidli če bo klapalo. Midva z bratom imava 5 let in včasih se je zdelo preveč. Dosti manj pa se mi spet zdi prekmalu, nevem če bi zmogla, ker moja mama je še v službi, partner dela cele dneve.... težke odločitve............ Škoda da ni bila ta tema odprta kakšno leto nazaj ko sem še bila na porodniški in se včasih nisem imela s kom pomenit o težavah, tukaj pa vidim da imate skoraj vse male otroke. Se še kaj oglasim, moram na delo. Lp dalea