Navigacija

4. maj 2009 23:11

Garmina za pot na Krk ne rabita, to drži kot pribito! Zame je pa vseeno nepogrešljiv, ko se moram v kakem večjem mestu (sama sem namreč iz dokaj zaplankane province -samo hecam se - niti slučajno moje mestece ni zaplankano), točno ob tej in tej uri zglasiti na tem in tem naslovu. V takih primerih mi je garmin alfa in omega. Je pa res, kot so že članice napisale, da se moraš navaditi tetičinega govorjenja. In tisti njen "preračunavam...." zna biti včasih silno zoprn. No, takrat ga ugasnem, pa je. Pa še nekaj opažam - po skoraj dveletni uporabi sem se naučila veliko bolje oceniti razdalje - ker, ko imaš še npr. 200, 300 m do cilja, vidiš, kaka razdalja je to in ti to v vijugah ostane zabeleženo, kar ni lih za stran metat. No, jaz sem za to potrebovala dve leti, drugi verjetno manj.

Vsekakor priporočam nakup. Ampak zemljevidov, avtoruterja in podobnih navlak nikar stran metat. So tudi uporabni ob vsakem času.

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=9120

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1673

lp

cervus

5. maj 2009 1:20

Jasno da se tudi brez garmina da živet in potovat, ampak vseeno je to ful luštna igračka...

Seveda moraš pa ugotovit, kdaj se ga splača uporabljat. Ko sem hotela po njenih navodilih iz Ljubljane na Brnik, sem čisto zašla ; zdi se mi pa zelo uporaben,  ko npr. v tujem mestu iz kakršnegakoli razloga zaviješ iz predvidene poti (prepozno zaviješ, naletiš na zastoj, obvoz ali karkoli podobnega). Takrat je pa zlata vredno, da ti ni treba obračat, ampak se tetica loti preračunavanja in tako vedno znova in znova, dokler se ne znajdeš na pravi poti... Še vedno se pa pred odhodom splača pogledat na ViaMichelin vsaj okvirno traso.

Nasja

5. maj 2009 7:41

In kako se vaše tetice imenujejo? Naša je kar Jožica.

Loni Makaroni

5. maj 2009 7:41

elaphus je napisal/a:

.............................................................................................. ........................................................................................ ....................................................................., točno ob tej in tej uri zglasiti na tem in tem naslovu. V takih primerih mi je garmin alfa in omega.  ................................ ........................................................................................... cervus

To pa ti je močen argument. Recimo, sedemnaestega septembra ob 14-i uri in 23 minut pridi v Punta Arenas, Avenida Indepedencia št.46. in si pečen brez navigacijske naprave, to si bom zapomnil, le kako se je zgodilo, da se mi to ( da bi mogel bit recimo v Punta Arenasu na določenem naslovu ob točno določeni uri ) še ni zgodilo.

ežoj

5. maj 2009 8:10

Hehehe, ežoj, saj meni tudi ne, na tako zveneče naslove me niti slučajno ne vabijo - ponavadi moram biti nekje v Ulici ovenelih brestov v Zgornjem Kašlju ob 7.30 uri zjutraj. Jaz še sanjam, tetica pa je popolnoma budna, hvalabogu.

lp

cervus

5. maj 2009 8:38

Meni je tetica preračunavala blazno počasi vis-a-vis dunajske opere, ker so bila tam gradbena dela, in je bila cesta zaprta, tetica pa tega ni vedela. In medtem, ko je tetica računala, sem lepo pogledala na sosednji pas in lepo povorašala voznika, kako se pride na iskani naslov. In sta takoj rekla, peljite za nama, in sta se postavila na moj pas in potem sem peljala za njima. Teta je računala kot nora, ampak, ko smo že našli lokacijo, je teta še kar računala.... V starih časih sem se pa v mestih vedno zapeljala do železniške postaje, tam našla taksist, dala naslov in potem peljala za taksistom in mu plačala vožnjo in je bila stvar rešena. Pa tudi, kakšen izlet za vraga pa je to, če se NIČ ne izgubiš? To je tako dolgočasno kot amaterska proslava v kateri se nihče ne zmoti. Vendelina jr.

5. maj 2009 8:48

Vendy, očitno tako razmišljamo ženske, ker vedno, ko smo se zgubili, kar se abosolutno dogaja, če sem jaz za volanom, ker pač klepetam, prodajam zijala in ne vidim kakega odcepa, Jožico zaradi njenega čvekanja ignoriram, je bilo čisto avanturistično, če smo bile same bejbe v avtu, če pa se je zraven našel še kak moški, je bilo pa skoraj konec sveta. Ampak kdor vozi, je car, pripombe gor ali dol. Sem tudi že makino ustavila in šla odpret kaka vrata, ker je kdo imel preveč za povedat o mojih čutih za orientacijo. Katere imam več kot dovolj, ampak se je prav fletno malo zgubljat, na koncu še kaj čisto nepričakovanega najti.

Loni Makaroni

5. maj 2009 9:53

Če se že odločuješ ,potem bi ti predlagala Garmin-a. In za izpopolnjeno iskanje dokupi karto Adria route.Vem da navigacija ni nobena nujna zadevščina,bi pa rada videla vse te pametnjakoviče,ki se raje 4 do 5 ur vozijo po tujih mestih in iščejo ulice oz.destinacijo kamor so namenjeni.Pa ne mi govorit da si za dopust pač vzamemo čas,ker je pač vsakdo rad čimprej na cilju.Turistični kraji so res nekaj drugega ,(sploh če se pelješ z busom he he ),tam je bolj kot ne res označeno ,privat apartmani in to ,to pa je lahko problem.Rada bi videla obraze tistih,ki se primer "vozijo prvič po Italiji,iščejo določeno privat stanovanjsko hišo cca 15 km iz Verone , ne obvladajo tujega jezika v tem primeru le Italijanskega ker je to tako edini ki ga obvladajo domačini .Ti pa povem , moraš bit pa precej butast,da po navodilih ki ti jih daje navigacija ne prideš do cilja.Seveda z malo razgledanostjo ,iznajdljivosjo in z spletom se da do marsičesa prit in tako si naložiš gor vse cestne zapore in vse obvoze..pa tud vse stacionirane radarje...in lep dan vijolca73

5. maj 2009 10:25

Loni je napisal/a:

In kako se vaše tetice imenujejo? Naša je kar Jožica. Loni Makaroni

Loni, tudi naša je Jožica

Nina88, nam osnovni model Garmin nuvi 250 za 150€ zadostuje, z njegovimi napotki smo prevozili že kar nekaj evropskih glavnih in malo manj glavnih mest. Pride pa prav tudi po SLO, sploh, če v Ljubljani iščeš kakšno določeno trgovino.

Če je cesta zaprta- tega Jožica pač ne ve- imaš na voljo tipko "obvoz" in ti preračuna drugo pot, karte pa je itak potrebno posodabljati. Vsekakor ti pred uporabo toplo priporočam, da preštudiraš navodila, ker se ti lahko zgodi, da se boš (zaradi napačnih nastavitev) do hotela pripeljala po kolovoznih poteh.

LP, V.

5. maj 2009 10:50

Naša je Šarlota. Ime je dobila po prebivalki gradu Miramar v Trstu. Prvič smo namreč sprobali našo Šarloto na poti v Trsti. V Trsti smo se pripeljali po taki cesti, da bi jo težko imenovali cesta. Peljali so dobesedno skozi dvorišča. Bog ne daj, da bi nam nasproti pripeljal kak avto. Vseeno je bilo zelo zanimivo. Šarlota pa je zato, ker se je prebivalki gradu omračil um, ko ji je umrl mož. Navigacijam pa se tudi tu in tam omrači um. K