Sladkorna bolezen

1. maj 2009 15:18

Seveda veš. K ZDRAVNIKU, edini ukrep, ki ni skregan z zdravo pametjo. Krvni sladkor ni nekaj, kar bi znižala z enim obrokom in ga tam obdržala. In drži se navodil zdravnika.

Vse ostalo je neresno in neodgovorno do tebe. Velja zate in za ostale, ki ti karkoli drugega svetujejo.

Samo še to: kako pa veš, da ti pod 15 sladkor ne pade? Ker, če so ti to izmerili pri zdravniku, se mi zdi kar malo čudno, da ni bilo kakega bolj drastičnega ukrepa kot je 3 dnevna dieta. Prvič slišim zanjo, pa imam tudi diabetike v bližini. Si ga meriš sama?

 

1. maj 2009 17:05

Zdrava in uravnotežena prehrana je ključnega pomena.Veliko zelenjave, malo manj sadja (določeno sadje, kot recimo banane vsebuje veliko sladkorja). Žita tudi dvignejo raven sladkorja v krvi, zato so bolj priporočljiva polnozrnata. Vsaj črn kruh, če upoštevamo cene živil v trgovinah. Sladkorju se je bolje odpovedat. Raje umetna sladila, če že ni mogoče drugače. In pa- kot je že Nola povedala- telesna vadba. Seveda tudi redni obiski pri diabetologu in samokontrola. Še enkrat pa ponavljam- z Diabetesom je mogoče kvalitetno živeti. Mogoče še bolj, ker se moraš kontrolirat, kot pa mi, ki pojemo preveč vsemogočeporkarije (se opravičujem izrazu, ampak roko na srce, kar je res, je res!) Robyn Sporočilo je spremenil(a) Robyn dne 01. 2009 17:06

1. maj 2009 17:27

No, hvala vsem. Očitno se res ne da niti malo zgoljufati (no ne ravno goljufati, morda iščekm kak čudež). Sladkor si merim sama. Merilec je malo šel v pozabo, ker je dolgo časa bilo vse OK. Tudi sama nisem opazila nekih sprememb pri sebi. Sedaj pa je čisto slučajno pri laboratorijskem pregledu prišel podatek, da je sladkor zelo visok. Zelo sem žalostna, vendar se bom morala sprijazniti z dejstvom, da bo treba živeti malo drugače. Še enkrat vsem hvala, predvsem pa rimljanki in Robynu. Lorelay

1. maj 2009 19:40

Moj mož ima tudi slatkorno tipa 2 kadar se pregreši mu najbol pomaga gibanje.Plavanje ,kolesarjenje ali pa hoja. Zato da pokuri kar je preveč,drugače pa pazi kaj je. Najbolje pa je posvet z zdravnikom in res pravilna prehrana. Milži

1. maj 2009 21:16

Glede hrane boš morala žal sama ugotovit, katera ti dvigne sladkor in katera ne. Meni so kosmiči dvignili, sestri pa ne. Pa so me na diabetološki zelo čudno gledali. Sestra je lahko pojedla veliko makaronov, jaz pa ne. Obe sva imeli gestacijski diabetes. Jaz bi se morala pazit še sedaj. Ugotovila sem, da mi velika skleda solate, kislo zelje, kisla repa, ohrovt,...- zelenjava pač umirijo narast sladkorja in pa hoja.

marelica

1. maj 2009 21:23

Hud dvigovalec sladkorja je seveda tudi stres, pa vsako razburjenje, pa...vse adrenalinsko..............

pa tudi ščitnica bi lahko vplivala, če bi bilo z njo kaj narobe..........

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 01. 2009 21:32

1. maj 2009 22:05

In tudi kakrsnokoli akutno vnetje ali infekcijsko obolenje. lp, proxima

2. maj 2009 9:20

Stresov in razburjanja je veliko v službi, vnetij in infekcij ni, ščitnica je BP, holesterol in trigliceridi tudi BP. Samo sladkor je problem. Je sicer dedno, imela ga je mama in ga ima tudi starejši brat. Včeraj mi je mlajši sin (23 let) prvič dovolil, da sem mu izmerila sladkor (moteče zbadanje). Pri njemu je normalno. Vsaj to. Starejšega pa še nisem uspela prepričati. Probleme imam pretežno s kostmi. Izrabljena kolena, kalcinati v ramenih in visok pritisk, katerega uravnavam s tabletami pod nadzorom zdravnice in sedaj resnično ne morem umiriti pritisk brez njih. Če pozabim vzeti tablete se nemudoma počutim slabo. Imam občutek, da se tudi s tabletami zasvoji telo. In potem jih ni nikoli dovolj (povečujejo se doze in dodajajo se nova zdravila in tako naprej).Zelo težko me je prepričati za kakršnekoli tablete. Če se le da, poskušam probleme rešiti naravno. Zato sem se tudi odločila svoj problem deliti z vami. Zelo ste prijazni in hvala vsem. Skrbno prebiram vse vaše sugestije . Lorelay

2. maj 2009 16:46

Pri jemanju zdravil je, po mojem mnenju, dobro poslušati zdravnika.Če ti prva ne bodo odgovarjala, ti bo zagotovo predpisal druga, tudi količina se lahko menja. Sama sem imela težave z tabletami za diabetes, kar nekaj dni sem po zajtrku imela hipo. Poklicala sem v diabetološko ambulanto, kjer so me takoj sprejeli in mi znižali dozo zdravila. Od tedaj je še kar v redu, le če pojem premalo za zajtrk se spet pojavijo težave, a zdaj vem kako si pomagati, pojem sadež ali popijem kozarec naravnega soka in je kmalu bolje. Tudi tablete proti visokemu krvnemu tlaku so moja stalnica, pijem jih, z večjimi ali manjšimi razmahi, že preko petdeset let. Res pa mi stresna obdobja najbolj povišajo krvni tlak, takrat pa se vedno posvetujem z mojo zdravnico, ki mi je doslej še vedno dobro svetovala. Zelo se zanesem na njene nasvete in mislim, da tudi to dobro vpliva na moje zdravljenje. V pomoč pri zdravljenju diabetesa imam kar nekaj knjig in knjižic, pa tudi na internetu marsikaj najdem. Zdi se mi, da je dobro o svoji bolezni čim več vedeti. V zbirki KOMPAS je izšla žepna knjižica DIABETES,avtorice Doris Fritzsche, ki je zelo prikladna z veliko podatki in nasveti. Mislim, da jo je kar dobro imeti. Malo sem se razpisala, a upam, da sem tudi kaj dobrega povedala. Lep pozdrav vsem! daga

3. maj 2009 19:43

Lorelay, nisem medicinka in mi ne pade na pamet, da bi ti predpisovala kakšno terapijo. Kolikor vem po boleznih v našem plemenu, je sladkorna bolezn kronična in se v bistvu stanje ne izboljša, lahko pa se človek nauči kontrolirati svoje stanje in ima kvalitetno življenje. To je vse možno, seveda, če človek hoče. Za kvalitetno življenje se je pa treba boriti, ker z lufta nič ne pade. Kako si pa ti pripravljena na področju "boriti se"? V tvojem najboljšem interesu je, da imaš zdajle krizo(okej, vsak jo ima kdaj) in se nič ne boriš - ker če je jamranje tvoja prevladujoča oblika, potem raje ne bi nič rekla.... Okej, reciva, da je izjemno stanje. Ker, ti , ljubica, jamraš. Stokaš po kulinaričnem forumu in razlagaš svojo bolezen (ki je, mimogrede tvoja zasebna stvar in ni treba teh informacij širiti po spletu) namesto, da bi jih razlagala svoji zdravnici. In ker si ravno na spletu - na spletu je ena silna vrsta strani, ki razlagajo diabetes in zakaj ne pogledaš tja, zakaj sprašuješ encyclopedio culinarico? Ker, če bi pogledala tja, bi vsaj dobila infote o tem, kaj vprašati zdravnico, oziroma, bi morda slišala, kaj ti je zdravnica povedala. In punca, it is your life, če ga ne boš ti uredila, ga namesto tebe ne bo nihče. Če ti zdravnica ni povedala, ali pa nisi razumela, halo, zavrti telefon, zaprosi za še eno avdienco, saj ti mora razložiti in razlagati toliko časa, dokler ne razumeš. To je zdravnikova dolžnost. In verjemi mi, sladkorna 2 sicer ni fino, ampak ni konec življenja. Je konec enega obdobja in se začne drugo. Recimo tako, kjer se naučiš kontrolirati svoje življenje, dobiš možnost, da se naučiš prisluhniti svojemu telesu (ko boš kontrolirala sladkor in ga redno vpisovala, boši itak spoznala, kdaj se bolje počutiš, kaj jesti in te stvari). Poznam ljudi, ki to počnejo in tisti, ki so disciplinirani, pravijo, da se s sladkorno mnogo bolj poznajo, kot so se pa prej. V vsaki stvari se najde kaj pozitivnega, samo iskati je treba. Pa tudi tista napravica za merjenje sladkorja, to pa ja ni kakšna raketna znanost. Jo imajo v vsakem sanolaborju. Daš prst, pikneš in to je to. To zmorejo še tisti, ki se kao bojijo igle. My point is, imaš možnost, da se naučiš kontrolirati sebe in svoje življenje. In uživaj vsak dan tega dela, ko lahko kontroliraš svoje življenje. Ali to, ali pa stokanje in jamranje. The choice is totaly and utterly yours. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 03. 2009 19:45