19. feb 2010 13:08
japaja je napisal/a: |
Čeprav se jih bo spet en kup slinilo zraven japaja |
No, saj njen štab je pa tudi obsežen, v športu sam ne narediš več veliko.
rimljanka
19. feb 2010 13:08
japaja je napisal/a: |
Čeprav se jih bo spet en kup slinilo zraven japaja |
No, saj njen štab je pa tudi obsežen, v športu sam ne narediš več veliko.
rimljanka
19. feb 2010 13:39
In ob tem razmišljam o eni drugi športnici, ki je malo kiksnila, in je izjavljala, da "je bila proga grbasta, pa slabo pripravljena, pa temperatura mi ni ustrezala ..." Pa koji klinac ji je, saj so bile razmere za vse enake, ona pa joka, ker ji ni šlo od rok ...
Kdor zna, zna, in kjer je volja je tudi pot. In Petra Majdič je dala po kapislu vsem, ki izgovore za neuspehe iščejo drugje. In si zasluži vse priznanje, samo tega itak ne rabim ponavljat.
Šampion si ali pa nisi. Tudi če s tem ogrožaš svoje življenje. In Majdičeva si zasluži globok poklon vseh nas.
Da se bodo drugi slinili zraven in se sončili v njeni slavi, je itak jasno. Vedno se in povsod je tako, pa tu ne gre za njen štab, ampak za tiste, ki kakih zaslug, razen polen pod noge, niti nimajo, so pa v prvih vrstah, ko se je treba prišlepat k uspehom drugih.
A pomnili bomo samo šampionko, ta je večna, vsi drugi utonejo v pozabo.
Mamamia
mamamia
19. feb 2010 14:25
Vendelina jr. je napisal/a: |
Zelo inspirativna zgodba. Pri nas smo od ganjenosti jokali in je prav pasalo. No, sama na tisti jarek gledam drugače. V bistvu se je moral zgoditi. Petra je morala pasti v tisti potok zaradi tega, da je sebi dokazala, da je boljša, kot je sama mislila. Z voljo, disciplino in pogumom se cilji dosežejo. Treba pa je imeti tudi modrosto, da veš, kaj so dobri cilji. In to velja za čisto vse ljudi. Nekaj takega pristopa lahko čisto vsak prenese tudi v svoje življenje. Ni treba, da pade v jarek. Samo naj ne išče takoj izgovorov zakaj nečesa ni naredila/a, rekel/a, temveč naj se zadeve raje loti in naj ne odneha. In naučite to svoje juniorje preden bodo naslednjič iskali (preden boste naslednjič iskali) obnovo domačega branja na internetu.... Vendelina jr. |
19. feb 2010 14:51
No, zanimivo, naši novinarji poudarjajo, da si je zlomila štiri rebra, uradna stran OI pa pravi, da nobenega, le hude modrice: 'Madjic had a scan after the race which revealed she had not broken any ribs, but she has deep bruising and ruled herself out of Friday's 15km pursuit.'
http://www.vancouver2010.com/olympic-news/n/news/afp-news/
Tudi njen priimek je v članku le enkrat zapisan pravilno, trikrat pa napačno.
tulka
19. feb 2010 15:16
Tulka, če boš še malo iskala po spletnih straneh vancouverskih časnikov, boš ugotovila, da je v bistvu Slovakinja s slovenskim trenerjem Sicer je pa v tej zgodbi o Petri Majdič tako, da lahko vsak iz nje nekaj potegne. Kdor je pameten, bo potegnil nauk o tem, da je treba vztrajati. Pa morda bo bolj cenil ostale ljudi v njegovi okolici, ki tudi z disciplino in vztrajnostjo kaj dosežejo (ni nujno, da je samo šport, je šola, umetnost, znanost, kaj petega). Kdor je pa zoprn do meja absoluta, bo iz te zgodbe najkasneje jutri potegnil kaj o foušiji in vse grde in hipergrde izvedbe iz tega. Vendelina jr.
19. feb 2010 16:11
tulka je napisal/a: |
No, zanimivo, naši novinarji poudarjajo, da si je zlomila štiri rebra, uradna stran OI pa pravi, da nobenega, le hude modrice: 'Madjic had a scan after the race which revealed she had not broken any ribs, but she has deep bruising and ruled herself out of Friday's 15km pursuit.' http://www.vancouver2010.com/olympic-news/n/news/afp-news/ Tudi njen priimek je v članku le enkrat zapisan pravilno, trikrat pa napačno. [hrosc-rdec] tulka |
19. feb 2010 17:58
mamamia je napisal/a: |
Tudi če s tem ogrožaš svoje življenje. In Majdičeva si zasluži globok poklon vseh nas. mamamia |
In najbolje od vsega je, da se je končalo tako, kot se je. Pa s tem niti slučajno ne mislim na medaljo. Pač pa na življenje. Ja, zelo globok poklon si zasluži Petra (skala). Ime ima pravo.
lp
cervus
19. feb 2010 18:03
Vendelina predsednik se je malce odkupil za kiks pri podelitvi odlikovanja Ertlu in lahko rečem, da mu je uspelo. Dobra komunikacijska poteza, pravočasna, Majdičeva si to zaluži! Kapo dol tej punci, bi rekel Katanec, sama pa sem se od spremljanju finala spomnila svojih najstniških let. Bilo je pred dobrimi dvajestimi leti, bili smo na Planici velikanki, stara sem bila 16 let. S sošolko sva tancali do vrha, kjer so imeli skakalci svoje hišice. Prebili sva se z vsemi možnimi fintami mimo varnostnikov, cilj so bili avtogrami skakalcev in njihovi stiski rok. Še danes imam podpise Zupana, Nieminena, Nikenena. Spomnim se, kako mi je Nieminen stisnil roko, in ko sem gledala Majdičevo sem spet dobila tisti najstniški poriv, da bi se prerivala. Takrat do Nieminena zaradi najstniške norosti, danes do Peter zaradi globokega spoštovanja do športnice in ženske nasploh. In v tej luči zastopim predsednika republike, ministra za šolstvo in šport, predsednika smučarske zveze Slovenije. Malce jim po službeni dolžnosti pripada "slinjenje"do tako veličastne športnice kot je Petra, po drugi strani pa so tudi predsedniki in ministri krvavi pod kožo in jim še kako paše, da se malce poslikajo zraven take legende kot je Petra. Vilma
19. feb 2010 21:53
Mislim, da take športnice kot je Petra na svetu ni.Lahko bi se drugi športniki zgledovali po njej, ne pa vedno iskali izgovore za neuspeh.Bravo Petra! Vida
20. feb 2010 11:53
Mamamia, si predstavljaš, da bi sedaj kateri od naših športnikov na Olimpijskih igrah upal reči, "da se ni počutil dobro", "da že zjutraj ni bil čisto pravi", "da ga muči domotožje in se ne more vživeti v nastop", da "je pojedel nekaj in potem ni mogel..." - kar običajno beremo v intervjujih po spodletelih nastopih? Zdaj morajo biti tiho. Saj ne da bi bila hudobna, sem zagreta navijačica za vse naše in tudi zahtev prav visokih nimam - vse v stilu "naj dajo vse od sebe, kamorkoli jih že to prinese". Ampak jamranja je od naših vedno bilo veliko. LisaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Borovničevi cmoki z orehi in pehtranom
Zeljne krpice