26. apr 2009 22:34
Resnična zgodba: v začetku osemdesetih si je brat sposodil Spectruma, to je prvi računalnik, ki smo ga gledali preko TV. Potem je nekaj pokvaril na priključku. Pokličem prijatelja, ki je bil velik šef v proizvodnji elektronike in ga prosim, če mi lahko uredi, da mi ta računalnik popravijo. Napotil me je na vzdrževalca računskih strojev in pisalnih strojev, čeprav ta računalnik ni imel nobene zveze s temi pripomočki. Bilo ga je neskončno sram še mnogo let.
Leta 1987 smo v podjetju dobili prvi fax. Sem se šla osebno prepričat, kako deluje, ker nisem razumela, kako lahko fotokopija potuje, kajvemkako in kje že. Nekaj mesecev kasneje je kolega klical na pošto v Kraljevo, tedanja ožja Srbija, če lahko dobi številko faxa od tamkajšnjega sodišča. Slovenska sodišča so namreč tudi imela fakse, zato je bila poizvedba razumljiva. Govoril je zelo dobro,khmm, srbohrvaško, ko je vprašal. " Drug Fax nema telefona ( gospod Fax nima telefona)," je odgovorila poštna uslužbenka.
Za nekatere stvari zgleda kot da so od nekdaj, nekatere stvari pa so že take, da se skoraj vprašaš, ali še to kdo uporabljal.
Drejček, na linkih ni nič. Tudi bobna za moj Brother tiskalnik ni, zato pa je šel v računalniška nebesa.
F r i n a
Vanja
Drejček
