Miss universe 2009 slo

14. maj 2009 13:31

Vendelina jr. je napisal/a:

In če tule še kdo (pri zdravi glavi) ne ve, katero je glavno mesto Latvije (hudiča, saj imate gugla), sram ga naj bo. Ni opravičila. Vendelina jr.

Ne vem, ali imajo veliko oslov ali zgolj dobro hrano, ker tam se očitno precej RIGA ... (mogoče si bo zdaj lažje zapomniti) ;)

Atina

14. maj 2009 13:44

Se pa je zgodilo v pred-schengenskim časom, na meji med Francijo in Italijo, ko so se morali italijanski uniformiranci kar malo potruditi in pregledati nekaj bukev, da so ugotovili, kje za vraga je Slovenija, pa da vizum za vstop v Italijo ni potreben. Po drugi strani, kot so predhodnice že povedale, pa je Irski prodajalec nekje bogu za hrbtom vedel o SLO vsaj toliko, kot tele misice. LP Vlado

14. maj 2009 14:44

japaja je napisal/a:

mamamia, a je bil v Kilkennyju to en uglajen gospod s pipo? ki je bil v pubu s svojim sinom? točno tako izkušnjo imam tudi sama. pa seveda podobne kot zgoraj opisane. in tudi izkušnjo z ljubljanskimi taksisti, ki najmanj v polovici primerov kiksnejo naš naslov. japaja

Ne, ni imel pipe, morda samo tisti trenutek ne, sedel je za blagajno, ko smo plačevali. Pub pa je bil en tak v dveh nadstropjih in po stenah polno pločevinastih tablic različnimi napisi in motivi, s stropa so visele starinske svetilke, mize iz temnega lesa, stoli različni. Odpičeno do skrajnosti, kot ves Kilkenny. Irska je za ponovit. Mamamia mamamia

14. maj 2009 16:44

a pa je za srečo povprečnega slovenca zlo pomembno,da ve katera zaostala baltska država se rasprostira okrog rige.moja mati je imela dolgo,težko pa vseeno večinoma srečno življenje,pa ni vedela za rigo še manj pa za googl.pa lep pozdrav. hmm

14. maj 2009 17:02

"težko, pa vseeno srečno življenje"...je oksimoron. Vendelina jr.

14. maj 2009 17:16

irska je za ponovit, čeprav se je menda zadnje čase kar dosti spremenila. tale pub, ki ga ti opisuješ, ni isti, v katerem sem bila jaz, tudi človek, ki sem si ga zapomnila (in izgubila njegov naslov), najbrž ni isti. čeprav Kilkenny ni veliko mesto in bi bilo možno, da je imel prost dan in prišel na pivo v "naš" pub. me je zbodlo, ker se je ravno tako lovil s Kučanom in Drnovškom, tudi o Bosni ga je dosti zanimalo, najbolj pa nam je zavidal (je rekel), da imamo štiri letne čase. ker tam je itak skoz po malem dež in imajo topogledno samo dva časa: z dežjem ali brez. ampak ne glede na kar koli, zelo lepo sem se počutila, ker je vedel toliko o moji domovini (mejdun, kaj pa če je bil tajni agent?). seveda sem se tudi sama predhodno pozanimala o Irski, tako da smo imeli o čem klepetati. Kaj pa tiste obešanke z rožami na ulicah? Ma, ne bom več obujala spominov, trenutno moram biti tukaj na položaju in bo delo končano, ja, potem pa gas in dolge luči in gremo! japaja

14. maj 2009 17:20

No, omika takšna ali pa drugačna, jaz sem še bolj iz stare zaveze in so nas poučevali, da je nadutost neomikana, kaj češ tempi cambiano in mi z njimi.

So pa viri informiranosti razni, mene je na božični dan leta devetdeset presenetil mladenič v Selinurfi.

Kot je tam navada, sem se začela menit o prenočišču, večerji in varstvu vozila, seveda je sledilo neizogibno preverjanje provinience. Ker sem bila že malo sitna in utrujena, sem nas predstavila za Slovence.

Fanta je  v trenutku serviral procent zmage na referendumu, Slovenci zanj očitni nismo bili nobena eksota.

Mojih pozno v noč  trajajočih razglabljanj o informiranosti, izobraženosti  in omiki konkretnega mladeniča in ljudstev na teritoriju vobče se udeleženi žal včasih spomnijo.

Zjutraj smo od njega in njegovih prijateljev, vseh velikih podpornikov Slovenije skušali izvedeti če in kateri prelaz na sever države je splužen.

V glavnem smo spraševali za Van in vsi so nam zelo resno zatrdili, da takega kraja ali celo jezera  v njihovi domovini ni.

Pač niso imeli nekih informacij, nekih dejstev jim niso povedali v šoli, googla takrat še ni bilo, očitno so pa bili toliko radovedni, da jih je zanimalo nekaj, kar so tisti dan videli in slišali .

 

 

 

 

 

 

nola

14. maj 2009 17:38

dejmo rečt, da je tisto glavno mesto amerike našim kandidatkam za miss pač trenutni "ušlo iz glave". se zgodi. kako pa dotični mediji predvajajo raznovrstne specialitete pa tudi vemo. je včasih preveč iztrgano iz konteksta ali pa potencirano do skrajnosti, tako da jaz verjamem samo tisto, kar sama vidim, slišim, čutim itd. ostali pa verjamejo kar sami vidijo, slišijo, čutijo. eni verjamejo tudi, kar se jim pove. (mimgrede, evo pa mi je zdele "ušlo iz glave" kdo je napisal, tisti, ki je napisal tudi Cico v metroju no, skratka, obstaja ena luštna knjigica z naslovom Vaje v slogu, kjer je en skrajno vsakdanji dogodek opisan na 99 različnih načinov. in za nobenega ne moreš rečt, da ni resničen) kar se tiče težkega in srečnega življenja... sreča je stanje duha. japaja

14. maj 2009 17:38

Jaz sem se pred nekaj leti na poletni šoli po predavanjih pozno v noč nacejala s cenenim chiantijem v družbi danskega kolega, ki se je čisto izpekmezil nad tem, da je Italijanščina za začetnike eden mojih najljubsih filmov...:))) zdelo se mu je namreč, da je danski narodni značaj povsem nerazložljiv za kateregakoli nepoklicanega tujca, razen če je slučajno - kar pa gotovo ni - kdaj videl ta film, in ko sem mu pojasnila, da je bil med našim festivalskim občinstvom velika uspešnica, je postal moj najboljši prijatelj - pravzaprav si dopisujeva tudi precej časa po tistem, ko sva se že streznila :))))) lp, proxima

14. maj 2009 18:01

(mimgrede, evo pa mi je zdele "ušlo iz glave" kdo je napisal, tisti, ki je napisal tudi Cico v metroju no, skratka, obstaja ena luštna knjigica z naslovom Vaje v slogu, kjer je en skrajno vsakdanji dogodek opisan na 99 različnih načinov. in za nobenega ne moreš rečt, da ni resničen)japaja[/citat]

 

Queneau je bil. Raymond Queneau, si me spomnila nanj in sem šla po knjigo pa sem spotoma naletela na Barbaro Pym, Je mogoče tu še kakšna njena fanica? Bom poskusila še na  bralnem forumu.

nola