Miss universe 2009 slo

14. maj 2009 6:27

Vendelina jr. je napisal/a:

Aja - glavno mesto Latvije je stvar znanja iz osnovne šole Vendelina jr.

 

Kaj pa mi, ki smo hodili v šolo še v času Sovjetske zveze?  Takrat je bilo  glavno mesto  eno samo - Moskva .  Kje že točno leži   Nekje pri severnem morju, a ne . Seveda, saj na TV kažejo posnetke, kako za šport skačejo v ledeno vodo .

Cila

Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 14. 2009 06:27

14. maj 2009 9:36

Cila je napisal/a:

Vendelina jr. je napisal/a: Aja - glavno mesto Latvije je stvar znanja iz osnovne šole Vendelina jr.   Kaj pa mi, ki smo hodili v šolo še v času Sovjetske zveze?  Takrat je bilo  glavno mesto  eno samo - Moskva [:P].  Kje že točno leži   Nekje pri severnem morju, a ne . Seveda, saj na TV kažejo posnetke, kako za šport skačejo v ledeno vodo . Cila Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 14. 2009 06:27

S temle se pa strinjam, nam je bilo lažje, ker smo morali vedeti samo za Moskvo, pa komu drugemu je bilo tudi lažje, saj je bilo treba vedeti le za Beograd in Jugoslavijo. No, še danes je v tujini večinoma tako, da če omeniš Slovenijo, te debelo gledajo, ko pa omeniš "part of ex YU" pa naenkrat vsi vedo. Zato me je pred nekaj leti na Irskem, v Kilkennyju, v nekem pubu, prevrglo, ko je možakar na blagajni rekel, da ve kje je Slovenija, da smo jo v vojni odnesli zelo poceni, edina stavr, ki je ni natanko vedel, je bila, kateri od dvojca Kučan - Drnovšek je predsednik vlade in kateri države. Tako da glede glavnih mest manjših, na novo nastalih držav, jaz ne bi bila strog sodnik (ne glede na to, kaj o njih kdo od nas ve), so pa seveda nekatere zadeve, ki po mojem mnenju sodijo v osnovno splošno razgledanost. Mamamia mamamia

14. maj 2009 9:53

Najboljša je bila izjava zmagovalke. Na vprašanje, s čim se bo ukvarjala zdaj ko je postala miss, je seveda odgovorila da z dobrodelnostjo. Kul! Ko jo je novinar vprašal, kateri so tisti socialni problemi v Sloveniji, ki bi jih rada pomagala reševati, pa je odgovorila: "Saj v Sloveniji ni socialnih problemov."

Zdaj razumem zakaj ne ve katero je glavno mesto ZDA.

saša

14. maj 2009 10:08

Matr, ko jaz po cele dneve skačem po gredi ( in poskušam sadit flance hitreje kot jih bramor požre ) vi razvijete tako zanimivo debato!

ežoj

14. maj 2009 10:18

Mamamia kje pa je ta Jugoslavija? Začetnica

14. maj 2009 10:21

spagon je napisal/a:

Najboljša je bila izjava zmagovalke. Na vprašanje, s čim se bo ukvarjala zdaj ko je postala miss, je seveda odgovorila da z dobrodelnostjo. Kul! Ko jo je novinar vprašal, kateri so tisti socialni problemi v Sloveniji, ki bi jih rada pomagala reševati, pa je odgovorila: "Saj v Sloveniji ni socialnih problemov." saša [muca]

Usta me bolijo od smeha.... Iz te punce še nekaj bo. Zamisli si področje dela, kjer ni veliko opravil. Take rabimo! V odraslem življenju bo najbrž kje koordinirala svetovalce (to je drugače evfemizem za udobno delovno mesto). Tudi ostali, ki nekaj rintate od jutra do sutra in potem je 25. v mesecu že luknja v denarnici, učite se na tem ekzemplu Glede bazične geografije: Slovenija je v EU in skladno s tem spada v bazično omiko (ne v znanje, v omiko), da zna človek našteti vse članice in njihova glavna mesta. In da to nauči tudi svoje otroke. Vendelina jr.

14. maj 2009 11:03

Glede bazične geografije: Slovenija je v EU in skladno s tem spada v bazično omiko (ne v znanje, v omiko), da zna človek našteti vse članice in njihova glavna mesta. In da to nauči tudi svoje otroke. To sicer drži. Potem pa pred tremi meseci naletimo na "fričeka" na Dunaju, ko se dogovarjamo za eno pošiljko, pa gospod reče, da v Slovenijo tega ne pošiljajo, ker to počno samo za države, članice Eu. Preden smo mu dopovedali (v čisti nemščini, da ne bo pomote, z dunajskim naglasom, ker ga del družine pač obvlada zaradi let, prebitih tam), da smo že od leta tega in tega tudi mi v EU, smo lepo dali en naslov v Lipnici, kam naj pošljejo in je bilo urejeno. Še prej je pa vprašal, kako bomo spravili čez mejo, in se je pomiril šele, ko smo mu rekli, da je to naša skrb, on naj le preveri, če ima denar že na računu. Torej omejenost pri poznavanju ni značilnost nekega naroda, ampak je občečloveška lastnost. Moj oče je bil tudi zgrožen, ko sem za eno leto zgrešila nek dogodek v Kosovski bitki (ne bitke, en dogodek v zvezi z njo!), in se ni mogel načuditi, da sem končala gimnazijo, ne da bi natanko vedela za ta datum ... Bi bilo pa zanimivo vedeti, kaj je spodnja meja splošne razgledanosti. In omike, da se naveže na dear Vendy (tale dear je te dni frčal kam drugam kot k tebi, Vendelina, pa kak sweety tudi, hehe, potem pa je prišel odgovor "you sweaty", in smo crkavali od smeha). Ampak gre za drugo celino in po zraku se marsikaj izgubi ... Jej, smetim temo. Mamamia mamamia

14. maj 2009 11:55

mamamia je napisal/a:

Potem pa pred tremi meseci naletimo na "fričeka" na Dunaju, ko se dogovarjamo za eno pošiljko, pa gospod reče, da v Slovenijo tega ne pošiljajo, ker to počno samo za države, članice Eu. mamamia

Nekaj podobnega se je nam zgodilo, ko smo nekaj naročali v Franciji. Tip nam je na vsak način poskušal razložiti, da oni "robo" pošiljajo samo v države EU. K

14. maj 2009 11:55

Darling, jaz se nisem nikoli obremenjevala s tem, kaj znajo in česa ne znajo Avstrijci, Nemci, whoever....in se pač nikoli nisem tolažila s tem, da če tega slehernik v sosednji mi državi ne zna, pa da meni potem tudi ni treba. Mene je vedno zanimalo, česa še ne znam in kaj se lahko naučim od vsakogar, ki je v kakšnem elementu boljši od mene (in paralelno s tem si pa tudi ne pustim, da mi pametuje o kakšni temi nekdo, ki je v tisti temi definitivno v deficitu) - ta trenutek imava s cellentom usklajevanje okrog čokoladnega testa in bom z guštom probala po njegovi maniri - in to, učiti se od nekoga, ki zna, to mi je večen izziv. Imam tudi sama izkušnjo (podobno kot ežoj), ko me je nekoč še v osemdesetih letih v Portsmouthu ogovoril nek Britanec in me vprašal, če govorim slovensko ali hrvaško, ker da ne more čisto zadeti pogovora s kolegico, ki je bila takrat z mano... Pa izkušnjo ene gostilne kakih 15 km od Bilbaa, ko so mi Baski v trdi francoščini razlagali, kako so spremljali osamosvojitev Slovenije.... In meni so take izkušnje blazno inspirativne. Take si zapomnim. To, kako kdaj kje kak poštni uradnik ni vedel, kje je Slovenija - te stvari me pa sloh ne težijo. Kadarkoli se mi je kaj takega zgodilo, sem v lepi angleščini rekla, da imam čas in da lahko v miru preverijo moje navedbe (in da naj izvolijo dolgi vrsti za mano pojasniti, zakaj mojo zadevo tako dolgo obdelujejo...), pa so jo dosti hito našli na karti. Hočem reči, če ima človek znanje, ima samozavest. Doma in v službi. V domačem kraju in kje drugje. Meni se niti v osemdestih letih (ko kaj več, kot osnovne šole nisem imela), ko smo se šli orenk socializem, ni na potovanju po tujini nikoli zgodilo, da bi me zaradi mojega "slovanstva" kdo drugorazredno-do-čefursko obravnaval (kar sem slišala, da so izkušnje mnogih). Tudi nisem nikoli imela nobenih čudnih izkušenj v krajih tipo Celovec in Trst - pa se je zgodilo, da sem v kakšnem obodjbu morala biti tam vsaj enkrat na mesec - nasprotno, imam vrsto pozitivnih izkušenj. In si mislim, da imam vrsto dobrih izkušenj zaradi samozavesti, ki mi jo je prineslo znanje. Če ni v glavi znanja (pridobljenega z opazovanjem življenja in z žlahtno radovdenostjo in nadgrajenega s tem, kar ti da šola), se ne da od nikoder črpati samozavesti. Še ultimativno dober izgled ne pomaga in tudi superdobra oblačila ne bodo delovala. In preden bo na tole kdo moralistično repliciral (človek nikoli ne ve), o ljudeh iz prejšnjih časov, ki so hodili v šolo štiri leta in niso imeli možnosti za kaj več - ja, tudi med njimi je bila razlika. Tisti, ki so bili radovedni, so vedno razvijali svoje talente, ne glede na stopnjo izobrazbe, tisti, ki so bili pa leni v glavo, so pa za vse živo krivili okolico. Tudi me je življenje naučilo, da čisto vse, kar človek kdaj sliši, mu bo nekoč prišlo silovito prav. Ne ravno takoj, čez deset let pa zanesljivo. Da ne govorim o stvareh, ki so mi pri študiju bolj smrdele kot ne, kako je fino, da jih še kar znam, pridejo strahovito prav. In če tule še kdo (pri zdravi glavi) ne ve, katero je glavno mesto Latvije (hudiča, saj imate gugla), sram ga naj bo. Ni opravičila. Vendelina jr.

14. maj 2009 12:45

mamamia, a je bil v Kilkennyju to en uglajen gospod s pipo? ki je bil v pubu s svojim sinom? točno tako izkušnjo imam tudi sama. pa seveda podobne kot zgoraj opisane. in tudi izkušnjo z ljubljanskimi taksisti, ki najmanj v polovici primerov kiksnejo naš naslov. japaja