Super kulinarični blog

20. apr 2013 12:10

Aja, sem pozabla posolit: Golica je šodr, drek v piksni je pa umetnost, knede?

 

Ja, saj vem, sporočilna vrednost pa to.....ampak vedno se konča pri človeku, ki ocenjuje. Ocenjuje pa na podlagi svojih izkustev v življenju. Ki se začnejo že davno pred prvo besedo, začnejo se z ugajanjem na vsak način, kajti od tega je odvisno preživetje vsakega posameznika.

 

Za domovino, z mladino naprej

Mygrace

20. apr 2013 12:45

Določeni osebki (moja osebna mnenja so tukaj nepomembna) vedno sprovocirajo iz teme ven, ostali pa nasedejo in bi prosil, da ostanete na temi: Super kulinarični blog. Hvala.

Jernej - administrator

20. apr 2013 14:35

mišzmoke je napisal/a:

, bannanna, a ti veš, kako zgleda iz lonca na mizo, pa še slikat vmes? Poskusi kdaj! lp     mzm

 

Ajoj, pa ravno tista se oglasi, ki dela v povprečju daleč najlepše slike. 

 

 

Kot drugo, nihče ni rekel, da ni prostora za doktorromane. Preberi post še enkrat. 

Vanja

21. apr 2013 11:15

Nekaj zadnjih postov me je sprovociralo, da napišem nekaj besed v tej temi, čeprav sem se odločil, da se ne bom oglasil ( ja, zarečenega kruha ……. )

Nekaj vas je zapisalo nekako v stilu, da občudujete fotografije ampak, da ne znate ( veste, morete ………. ) kaj takega ker ……….

Pa ni tako. Čisto vsi ste sposobni kaj takega naredit s » ta pravim » pristopom. O vsem je treba dobro premislit, poznat nekaj dejstev, uporabit nekaj pripomočkov in………… voilla, » čudovite » fotografije so tu.

Najprej: zelenjava s kuhanjem izgubi intenzivno barvo, torej za fotografiranje je treba zelenjavo ( korenje tudi ) kuhat največ 30 sec do ene minute. Krožnik s jedjo je treba uredit ( angleško se temu reče styling – pomeni ( v prostem porevodu ) kako jed postaviti na krožnik da je videti čim bolj nenaravno )po vseh pravilihza fotografijo ( se pravi, vodilna linija, pravilo tretjin, trikotnik, parno ( ali pa je neparno, nikoli ne vem ) število »« objektov »……………..  Seveda je treba mal pomisliti tudi na barvno uravnoteženost ( po tistem barvnem kolesu ali kaj je že ), se pravi, če slikate golaž, ki je nekje rdečkast, za protiutež bi moglo bit kaj modrega, recimo prt. Uporabit je trba  tudi vse pripomočke, recimo grelc za vtiskovanje sledi mreže od žara, fen za pihanje cigaretnega dima, da je videti, kot, da je jed vroča in se kadi, pripraviti je treba krtačko in strojno olje, da se premaže kakšna zelenjava, da se sveti, pripraviti poseben močan fen s katerim se meso naredi » ravno prav » zagorelo ( rjavo ), da je videti hrustljivo. Če se slikajo sendviči je treba vstaviti valovito lepenko, da niso videti zbiti, posebno je treba bit pozoren pri » čorbah », ker so preveč ravne, lahko se vstavi stiropor in na njega se postavijo trše sestavine in vse prelije s tekočino……………… in tako naprej, dajte domišljiji prosto pot.

Seveda je treba nabaviti vse za fotografiranje, se pravi nekakšna senčila, da se dobi mehka difuzna svetloba, odsevne ploskve………………. Fotoaparat je lahko tudi za 80 €v, čeprav je boljše nabaviti kakpšnega dražjega, ki snema v takoimenovanem RAW formatu, to je en tak način, da se fotografije obdelajo s posebnim  Photo Shop programomin pol niso več niti malo podobne tistemu kar se je zares slikalo.

Po vsem tem, dobite fotografije, ki so pravzaprav umetniška fotografija, s hrano in kulinariko pa to nima nič skupnega.

Seveda sem pogledal blog (  bratinov ) prebral ( se mi zdi večino  ) napisanega:  čudovito, čudovite slike , moje občudovanje. Slike so res umetniške, besedilo enkratno, nič preveč napisanega, ravno prav, verjetno po pravilih » blogerske » umetnosti vrhunski izdelek ki žal s kulinariko nima nič skupnega ( ali zelo mal ). Pri vsaki fotografiji iz teme o kosilih je več kulinarike kot v celotnem tistem umetniškem delu. Naj omenim le  sliko na strani 2893, teme o kosilih, s tisto ponesrečeno ribo:  to je dobesedno več kulinarike kot na celem tistem blogu ( no, naj povem, da vrhunski fotografi hrane, včesih nalašč dodajo kakšno nepravilnost pri hrani, morda kakšne drobtinice posujejo nalašč, da je vse videti » kao » bolj naravno ). Nekje piše, da je avtor tistega bloga fotograf, pa tudi iz umetniške fotografije se vidi, da stvar obvlada, tako da sploh ne dvomim, da tudi uporablja vse ( in še več ) opisane prijeme.

Na koncu  kako je to vsaj malo videti, pri ameriški fotografinji hrane Nicole S. Young, pravzaprav, kako to ona predstavi v svoji knjigi ( o groza, spet omenjajo knjige  ) Food Photography:

zgoraj, dodajanje " dima ", spodaj obdelovanje " pečenke ( poščanca )  do prave barve s močnim fenom:

in dodajanje " pečenja na žaru ":

in še fotografiranje:

fotografije so preslikane iz zgoraj omenjene knjige  Nicole S. Young.

ežoj

21. apr 2013 11:42

Ežoj, tako je 

majaos

21. apr 2013 12:20

Zelo prav si se odločil, da si napisal in predstavil slike, saj si marsikdo ne predstavlja, kaj je v ozadju. Slišala sem, da je čokoladni sladoled v reklamah  menda prelit z nafto. Kot sem kupila, sem tudi prodala, itd.  Ljudje radi gledamo lepo, to doseči pa ni vedno enostavno. V 24 kitchen se tudi ne morem nagledati barv in se pogosto sprašujem kaj delajo, da so tako čudovite barve. Še reče se, da jemo najprej z očmi. Zato so vaše slike, dragi foto kuharji še toliko bolj dragocene, ker so brez umetniških trikov.

 

naor

21. apr 2013 14:24

ežoj, tvojemu pisanju, moj velik globok priklon in hvala za tvoj trud in čas, s katerim si meni razširil nepoznano obzorje , lepo nedeljsko popoldne

babka1951

21. apr 2013 14:38

Heh, jaz sem si šla pogledat samo tisti video o beef wellington, pa me montaža, close-upi z zamegljenimi (vazeliniranimi) objektivi, repetitivna glasba, suspenz s predpasniki in kravatami, nazadnje pa še veliki finale v jedilnici, še najbolj spominjajo na tiste klasične porn filmčke (tiste, v katerih pregovorno nastopajo čistilci bazenov in kabelski tehniki). J***ga, kot je rekel nek ljudožerec, sto ljudi, sto okusov... lp, proxima

21. apr 2013 15:45

Pozdravljeni,

Vidim, da se je razvila že kar obsežna tema, zato se bom še jaz oglasil, da pojasnim par zadev.

Torej.. vso hrano, ki jo objavljam na blogu pripravljam in fotografiram sam.. iz kuhinje na krožnik pred fotoaparat in jo vedno na koncu tudi pojemo :) Včasih je za to potrebna kar huda organizacija priprave, ampak je možno. Prav tako je vsa hrana pripravljena za jest in ne samo za fotografijo.. in posledično ne uporabljam nobenega od omenjenih "trikov" kar se tiče stiroporja, nafte, cigaretnega dima, fenov ali česa drugega zaradi česar bi hrana postala neužitna ali pa slabega okusa. Pri komercialni fotografiji se to dejansko res počne, (oz se je včasih, sedaj pa vedno manj) ne vidim pa razloga, da bi npr moje slastne stejke mazal z nafto in po fotografiranju metal v smeti. :D

Res pa je, da moraš biti pri pripravi hrane za fotografiranje zelo pozoren in natančen pri detailih.. če želiš da bo na koncu izgledala kar se da popolno.   

Kot ste že ugotovili, okusi so različni, izbira pa popolnoma prosta ;)

Lep pozdrav,

Bratinov

 

bratinov

21. apr 2013 16:09

Za okus pa še ena pravkar posneta fotka. 

Pirini rezanci z (zjutraj nabranimi) divjimi šparglji  in rožmarinovimi cvetovi. Skuhano, pofotkano na mizi, brez luči, brez rekvizitov in z užitkom pomazano še preden se ohladi ;)

 

bratinov

Sporočilo je spremenil(a) bratinov dne 21. 2013 16:10