21. apr 2013 11:15
Nekaj zadnjih postov me je sprovociralo, da napišem nekaj besed v tej temi, čeprav sem se odločil, da se ne bom oglasil ( ja, zarečenega kruha ……. )
Nekaj vas je zapisalo nekako v stilu, da občudujete fotografije ampak, da ne znate ( veste, morete ………. ) kaj takega ker ……….
Pa ni tako. Čisto vsi ste sposobni kaj takega naredit s » ta pravim » pristopom. O vsem je treba dobro premislit, poznat nekaj dejstev, uporabit nekaj pripomočkov in………… voilla, » čudovite » fotografije so tu.
Najprej: zelenjava s kuhanjem izgubi intenzivno barvo, torej za fotografiranje je treba zelenjavo ( korenje tudi ) kuhat največ 30 sec do ene minute. Krožnik s jedjo je treba uredit ( angleško se temu reče styling – pomeni ( v prostem porevodu ) kako jed postaviti na krožnik da je videti čim bolj nenaravno )po vseh pravilihza fotografijo ( se pravi, vodilna linija, pravilo tretjin, trikotnik, parno ( ali pa je neparno, nikoli ne vem ) število »« objektov »…………….. Seveda je treba mal pomisliti tudi na barvno uravnoteženost ( po tistem barvnem kolesu ali kaj je že ), se pravi, če slikate golaž, ki je nekje rdečkast, za protiutež bi moglo bit kaj modrega, recimo prt. Uporabit je trba tudi vse pripomočke, recimo grelc za vtiskovanje sledi mreže od žara, fen za pihanje cigaretnega dima, da je videti, kot, da je jed vroča in se kadi, pripraviti je treba krtačko in strojno olje, da se premaže kakšna zelenjava, da se sveti, pripraviti poseben močan fen s katerim se meso naredi » ravno prav » zagorelo ( rjavo ), da je videti hrustljivo. Če se slikajo sendviči je treba vstaviti valovito lepenko, da niso videti zbiti, posebno je treba bit pozoren pri » čorbah », ker so preveč ravne, lahko se vstavi stiropor in na njega se postavijo trše sestavine in vse prelije s tekočino……………… in tako naprej, dajte domišljiji prosto pot.
Seveda je treba nabaviti vse za fotografiranje, se pravi nekakšna senčila, da se dobi mehka difuzna svetloba, odsevne ploskve………………. Fotoaparat je lahko tudi za 80 €v, čeprav je boljše nabaviti kakpšnega dražjega, ki snema v takoimenovanem RAW formatu, to je en tak način, da se fotografije obdelajo s posebnim Photo Shop programomin pol niso več niti malo podobne tistemu kar se je zares slikalo.
Po vsem tem, dobite fotografije, ki so pravzaprav umetniška fotografija, s hrano in kulinariko pa to nima nič skupnega.
Seveda sem pogledal blog ( bratinov ) prebral ( se mi zdi večino ) napisanega: čudovito, čudovite slike , moje občudovanje. Slike so res umetniške, besedilo enkratno, nič preveč napisanega, ravno prav, verjetno po pravilih » blogerske » umetnosti vrhunski izdelek ki žal s kulinariko nima nič skupnega ( ali zelo mal ). Pri vsaki fotografiji iz teme o kosilih je več kulinarike kot v celotnem tistem umetniškem delu. Naj omenim le sliko na strani 2893, teme o kosilih, s tisto ponesrečeno ribo: to je dobesedno več kulinarike kot na celem tistem blogu ( no, naj povem, da vrhunski fotografi hrane, včesih nalašč dodajo kakšno nepravilnost pri hrani, morda kakšne drobtinice posujejo nalašč, da je vse videti » kao » bolj naravno ). Nekje piše, da je avtor tistega bloga fotograf, pa tudi iz umetniške fotografije se vidi, da stvar obvlada, tako da sploh ne dvomim, da tudi uporablja vse ( in še več ) opisane prijeme.
Na koncu kako je to vsaj malo videti, pri ameriški fotografinji hrane Nicole S. Young, pravzaprav, kako to ona predstavi v svoji knjigi ( o groza, spet omenjajo knjige ) Food Photography:
zgoraj, dodajanje " dima ", spodaj obdelovanje " pečenke ( poščanca ) do prave barve s močnim fenom:
in dodajanje " pečenja na žaru ":
in še fotografiranje:
fotografije so preslikane iz zgoraj omenjene knjige Nicole S. Young.
ežoj