21. apr 2009 14:39
Ferda, ne vem, kakšno je in kakšno je bilo tvoje življenje. Ne vem, koliko je alkohol vplival na kvaliteto tvojega življenja (ni iz pisanja jasno, pa tudi, kaj bomo pa mi imeli od tega, če vemo kaj več o tvojem življenju - prav dosti ne). Tudi ne vem, kaj je v življenju počel ta nesrečnik, ki se zdaj muči z rakom slinavke.
Tudi želim, da bi zdravljenje dobro potekalo.
Sicer zna največ o prehrani onkoloških bolnikov povedati dr. Nada Rotovnik Kozjek (proxy, a je gospa še na onokoligiji?)
Je pa moje mnenje tako: ko je tako huda bolezen pri hiši (rak slinavke to definitivno je), potem je itak čisti čudež, če bolniku sploh kaj zapaše od hrane. Oziroma, če slučajno kaj poje, da to tudi ostane v bolniku, da vsega ne zbruha. Če bo človek zmogel pojesti kaj montinjakovsko korektnega in zravne popiti en deci refoška, je itak za zastavo obesit!
Pa tudi opažam, da se čestokrat zgodi (ravno sem prejšnji teden padla v eno tako zgodbo, ki se dogaja pri ljudeh, ki so mi kar blizu), da domači, ki skrbijo za onokolškega bolnika (ali pa za kakega drugega težkega bolnika) nekako prestopijo tisto črto, ki loči nego bolnika od upravljanja bolnika. Kar naenkrat se začne zapovedovanje: ne smeš tega, to ti škoduje, tega ne boš, a si vzel7a to.....ne počni tega, se boš utrudil/a....moraš paziti nase, zdaj, ko si bolan/bolna... Halo? A slučajno kdo od nas (ki ima privilegij tega, da je zdrav) misli, da je bolnik za en trenutek pozabil, da je bolan? Pa saj mu/ji ni treba tega ves čas nabijati, ker to že itak ve. Dajmo malo bolniku pustiti njegovega/njenega dostojanstva in naj naredi kak prekršek (ker veliko jih tako ali tako ne more) naj počne stvari, ki ga/jo zabavajo (ker, hvala bogu, če ga kaj zabava) ipd.
Ker težka bolezen čisto vsakega bolnika na nedvoumen način sooči samega s sabo in potem pride od znotraj tista silna inventura o vsem, kar je nekdo naredil prav v življenju in o vsem, kar je naredil narobe. Ko je človek bolan, si sam pove, kaj dela narobe in ni treba ostalih, da mu to povedo. Ko pa je človek zdrav, je pa primerno,da se mu pove, kaj dela narobe (ne pa, da se molči in tiho trpi). In če se ta čas zamudi, se pač ne vrne.
Vendelina jr.
.
rimljanka - zasebno mnenje
hmm
