31. mar 2009 14:23
ja, ja... ta recept za kvalitetno partnerjevanje je pa kar dolg... učimo se vsak dan in nekateri se nikoli dovolj ne naučimo... nič ne pomaga, ker smo volki, ovce, kokoši, lisice, kače, jastrebi, medvedi.... in iz svoje kože ne moremo... pomembna je tudi dota, katero smo dobili.. če so bili vzorci doma v redu - kolikortoliko normalni, ali pa si živel v prepiru, sovraštvu, agresiji - bog ne daj tudi v nadlegovanju - takem in drugačnem.. kaj se iz tega izcimi? lepo je, če si bil srečen in zadovoljen v svoji družini, če sta pa starša še modra?!... če pa te dote ni, je pa težko.. so me pa zadele ciline besede, da srečen človek ni tečen.. jaz pa sem tečna - tečnarim.. in spoznala sem, da nisem srečna... zakaj? ker nimam pravega partnerja.. bo treba zamenjat! par let nazaj sem v krizi cel teden preležala v postelji, obupana in depresivna... če bi šla ven in bi me kdo kaj vprašal, bi se zjokala.. nisem hotela.. morala sem predelati sama, ker stare zadeve nepredelane rabijo čas.. in tudi razdrta zveza - štorklja rabi čas, da jo predelaš.. razumem občutek, ko te tako tišči noter, ko se ti še vstati ne da, ko je življenje ćrno, ko ni nič lepega - samo žalost okoli in okoli... pogovor, tople besede, sočutne prijateljice in delo na sebi... počasi, a vztrajno... korak za korakom, tudi s kričanjem in boksanjem blazine, z orbitrekom, plavanjem.. da premagaš samega sebe in počasi boš videla spet vrednosti življenja, dobila energijo in nove smernice.. sin je veliko bogastvo, tudi on bo kdaj žalosten.. otroci to razumejo.. le, da niso preveč vpleteni v to sovraštvo do bivšega partnerja.. in, ko ga jebe, tega bivšega... v sili pride prav tudi kaj iz sex shopa - ups, se hecam... kriza se je vlekla najbrž že več časa - in je počilo.. domnevam, da si še mlada - dovolj, da imaš energijo, da to premagaš - ko si starejši je to malo težje, čeprav sem videla starejše žene, ki so zacvetele, ko je mož umrl... itd... vsi mi se borimo - padamo, vstajamo... naučila se boš nazaj vstati... in... jaz? jaz si postavljam nove cilje - vedno znova in znova... ja, ne vem, če nisem že zmatrana od vseh teh napačnih ... pa, pa inteligentka
to sem samo prepisal.
hmm
Sporočilo je spremenil(a) WRAN51 dne 31. mar 2009 22:28:54
. Nato se boš vprašala, zakaj hudiča si se tako sekirala zaradi stvari, ki je minila, in zakaj se pa ne bi zdaj vpisala na primer na aerobiko/ples/faks/klekljanje, kar si hotela že leta, pa ni šlo, ker bi morda tvoj postrani gledal ali bognedaj kaj očital (ne nujno naglas!) v smislu "ja kdo bo pa poskrbel za stvari doma". In kar naenkrat ugotoviš, da lahko spet delaš stvari, ki ji nisi že leta ali pa sploh nikoli. Največji čar tega pa je, da spet začutiš sebe, se udejanjaš, živiš in pri tem se imaš tako rad. Kolateralna škoda: takšna energija privlači nasprotni (pa tudi isti) spol, da kar poka. Ampak od tukaj naprej se boš že znašla
Tako kot je rekla Vendelina jr., vsi imamo kakšno neuspelo bilanco za sabo. Tudi jaz večletno. Pa se mi je zgodilo po natanko zgoraj opisanem scenariju. Nekaj časa sem bila samska - ah, zlati časi 
