Recept za dolg in dober zakon

21. mar 2009 11:41

Ežoj, še en dokaz, da je starost (pardon na izrazu), tako prekleto MODRA. Polepšal si mi dan, znal si moje misli stipkat na računalnik. No, prav, jaz sem pa med tem zelje dinstala (pa se mi je zaradi računalnika malo zakurilo). Pozdravček v hladno soboto!

21. mar 2009 12:25

 Ežoj .

Cila

21. mar 2009 12:41

Ups, saj sem vedela, da bo treba obnavljati tisto o središču svojega vesolja. Moj point je, da če se človek (neodvisno od spola) nima zadosti rad, potem naj za božjo voljo najprej nekaj naredi na sebi in naj potem šele kombinira partnerske zveze in svoje potomce. Ne bodo ne partner ne otroci napolnili praznin, ki jih sami ne napolnimo (in hrana jih tudi ne bo). Je nekaj o tem rekel ežoj. Glede "otrok, ki so središče maminega življenja" - meni je tole malo cankarjansko in malo slovansko preforsirano. Nekako mi je tole pol koraka od tiste materinske ljubezni, ki se nikoli ne zna ustaviti in v bistvu že najeda vse okoli sebe.....(ali pa je to deformacija, ker sem videla precej takih primerov). Anyway, sama sem bila deležna bolj "skandinavskega" pristopa in mi je slednji bliže. Vendelina jr.

21. mar 2009 14:24

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

Men pa tale o parketu ni všeč... Vanja

 

Vanja, razumi no malo heca. Punce so v glavnem vse napisale, kaj bi jaz za njimi ponavaljala, pa sem malo kibicala?  Saj brez humorja tudi zdravega zakona ni, tako kot brez dobrega seksa ne. Ta je pa lahko dober tudi 30 let, se  pa, tako kot odnosi med partnerjema, tudi spreminja. Da ne postane rutina, ker rutina ubija.

In ljubši mi je izraz "rad te imam" kot "ljubim te". Pač ne maram visoko zvenečih fraz, ljubše so mi tiste  preprostejše, ki dajejo tudi več širine, in"rad te imam" je zame ena takih. Izraz "ljubim te" meni zveni, kot da bi imel nekdo plašnice na očeh, ki malce omejujejo vid.

 

Otroci in mož so lahko središče sveta, ampak samo zadovoljna mama in žena jih tja lahko postavi. Vsaka zase pa ve, kaj jo naredi zadovoljno. Včasih pač traja, da si pride na jasno, in pri tem je pravi partner lahko v veliko pomoč.

 

Univerzalnega recepta za srečen zakon ni, smo si preveč različni med seboj. Bi se pa strinjala, da ne skušajmo spreminjati partnerjev, raje se en drugemu prilagajajmo. In ne pričakujmo od drugih tistega, česar sami nisimo pripravljen storiti. 

 

Midva sva zmogla skupaj prebiti 30 let, letos jih bo 24, kar sva poročena. Bomo videli, ali bo zlata poroka ali ne ...

 

Mamamia

 

mamamia

21. mar 2009 15:14

dragička je napisal/a:

Jaz se ne strinjam s tvojo teorijo, Vendelina. Praviš: ...ve ste središče vaših vesolj, nihče drug... potem so še otroci....Vsaka ljubeča mama ve, da je njeno vesolje predvsem in zgolj OTROCI.Pozdravček!

 

Kaj pa potem, ko tile vesoljni otroci odrastejo? Mama pa v večno depresijo in noben partner za otroka seveda ni dovolj dober. Sama sem prepričanja, da je otroke važno usmerjati, jim dati moralno podlago in seveda meje kaj smejo in česa ne smejo. Pa pokazati jim moramo, da jih imamo radi in jih naučiti, da imajo sami sebe radi.

Stvar je v tem, da bo mož (hopefully) ostal pri roki tudi, ko bodo otroci odleteli iz gnezda.

 

Vendy, mamamia: Tole zadevo o parketu sem vzela kot vic. Res je da tisti, ki sami sebe ne spoštujejo dovolj postanejo parket, ne glede na spol. Brr, že sama ideja, da bi bila poročena z nekom, iz katerega bi lahko naredila parket, me strese. Midva še vedno hodiva po oblakih.

 

Mamamia, midva sva sicer prešaltala na "Luv ya" in na vprašanje, You love me, honey? I get  the answer:  Let me to show you.

 

 

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 21. mar 2009 15:19:13

21. mar 2009 16:20

Po moje je zakon kot ena koalicijska pogodba - obe strani se morata dogovoriti o smislu, ciljih,, načinih dela, protokolih..itd...sobivanja (to mislim v smislu zadostnega medsebojnega spoznavanja pred zakonom) in potem od tam naprej delovati v isto smer. Ob tem je pa vsak zakonec še vedno samostojna stran, ki deluje na svoj način in zasleduje tudi svoje interese. Sem in tja med "Kresalovo" in "Golobičem" čisto normalno lahko tudi malo "poči", pa nič hudega - dokler temu sledi dodatno usklajevanje in poenotenje. Pri nas zadeva deluje 31 let in v vsem tem času ni bilo želje po odstopu od "pogodbe". Žal mi je, da toliko zakonov propade - dostikrat iz smešnih razlogov, trme, sebičnosti. Včasih mislim, da deklice preberejo preveč ljubezenskih romanov. Potem pa zares verjamejo, da bodo s poroko dobile dosmrtnega oboževalca, ki ga bodo vrtele okrog malega prsta. Žal fantki niso brali teh reči. Oni so prepričani, da se po poroki ni več treba truditi, saj je njihov plen ujet. Lisa

21. mar 2009 16:34

Lisa, ti si tako duhovita lady, komplimetni. Vendelina jr.

21. mar 2009 18:23

Lisa, čist se strinjam z Vendy, ti si res tako duhovita. Torej po tvoje, bodoča zakonca ne gredo matičarju ampak notarju, ki sestavi pogodbo, potem se vse skupaj registrira na sodišču kot gospodarska družba, edino mi pa še ni jasno: a je to d.o.o. ali delniška družba ( no, ja, verjetno je odvisno od ustanovnega kapitala ).

Priznam pa, da mi mal ni jasno tisto, da vsak zakonc deluje tudi za lastne interese, logično bi bilo da oba družabnika delujejo edino za skupne interese, ampak to so verjetno novi časi.............

ežoj

21. mar 2009 18:52

Ah, Ežoj! Če te ne bi poznala iz drugih debat, bi ti šla še enkrat razlagat. Pa vem da veš kaj mislim. Sama misel, da dolga leta zanikaš VSE interese ki jih ne moreš deliti s partnerjem (ker ga pač ne zanima čisto vse kar zanima tebe, ker pač ni tvoj enojajčni dvojček) in to isto zahtevaš še od partnerja, je pa zame grozljiva in bi vsekakor peljala v krah. Bojim se pa, da si ti imel v mislih druge koristi in interese kot jaz. Če imam prav v svoji bojazni, potem imaš prav tudi ti. Lisa

21. mar 2009 20:34

Ah, naš ežoj je eno figo srečno ločen 15 let...kakšna ločitev je neki to, če mu ex pride na klepet, pa na kosilo, namest da bi se zdaj še za zadnji centimeter kuhinjske mize tožarila... Ognjič