20. mar 2009 16:48
Nekje sem prebrala, da je slab spomin (in sposobnost odpuščanja) recept za dober zakon... Mogoče se sliši neumno, ampak v resnici se midva dosti boljše razumeva, odkar je moj spomin malo slabši in se ne spomnim vsake besede izpred 10 let. Včasih sem mu res še kakšno stvar za par let nazaj naprej vrgla, zdaj se pa ne spomnim, pa se pač ne morem sekirat. On je pa itak bolj sklerozne sorte, ko gre za vsakodnevne malenkosti...
V resnici mislim, da je potrebno ohraniti svoj jaz in isto pustiti tudi partnerju, spoštovanje je bistvenega pomena, brez komunikacije vse propade (oz. to zame ni zakon, potem sta samo cimra). Fajn je, če probaš vsak dan najti kaj na svojem partnerju, kar ti privabi nasmešek na obraz. Celo takrat, ko ti gre nepopisno na živce (to vsi poznamo, a ne?). Pa ne pozabit, da človek še sam s sabo ni vedno zadovoljen...
Sicer pa nama uspeva že 16 let, 6 v zakonu...
čoko