Potovanje na kubo..

20. mar 2009 9:13

aha, pa saj lahko vseeno kaj napišete kar tukaj o doživetjih na kubi... by inteligentka

20. mar 2009 9:38

Kuba...moje daleč najlepše in najbolj zanimivo potovanje. Ves čas bivanja v tej čudoviti deželi sem imela občutek, da sem preseljena v nek drugi čas, čas preteklosti... Čisto me je prevzela in osvojila. Mi smo šli tja organizirano, privoščili smo si en teden ture in en teden poležavanja na prekrasnih plažah. Imeli pa smo veliko srečo, saj nas je bilo le šest, imeli smo svojo vodičko, Kubanko iz Havane, svoj avtobus, poleg načrtovane poti pa smo videli še veliko drugega, saj je bila vodička res enkratna. Počutili smo se varno. Poleg čudovite narave in izredno zanimive Havane je bilo res posebno doživetje plavanje z delfini. Vsem, ki boste potovali na Kubo, želim, da bi se imeli lepo! leny

20. mar 2009 10:11

Ko si enkrat na Kubi je največja škoda, če obtičih v kakšnem hotelskem naselju. Zaradi tega res ni treba čez ocean. Najbolj zaninimive reči  na Kubi so po mestnih ulicah, med domačini, pa v manjših krajih po državi, na vožnjah z vlaki in avtobusi (ki vozijo kar brez nekega voznega reda; odpelje s posatje ali pa tudi ne).

 

Če kdo potrebuje poceni prenočišče pri domačinih, v središču Havane (nimajo posebnega objekta s sobami, gostijo kar v svojem stanovanju, in živeti nekaj dni z njimi je ohoho doživetje ....), lahko posredujem naslov.

 

Kuba je sicer izjemno varna država, so pa lumpi tudi tam. Našemu sopotniku, ki se je usedel v prvi avto, ki se mu je na letališču ponudil, so med prijetnim klepetom iz nahrbtnika ukradli vso fotografsko opremo.

Na postajah  je treba biti pozoren, če te v pogovor skuša zaplesti kak par. Naši prijatelji so imeli izkušnjo z moškim in žensko - ona se je zapletla v pogovor z mojo prijateljico, ki je čuvala svoj in možev nahrbtnik, tačas ko je mož odšel na stranišče. In medtem, ko sta onidve klepetali, je partner sicer zelo simpatične Kubanke očitno zmaknil manjši od obeh nahrbtnikov, v katerem je bil ves denar, letalske karte, printi z rezervacijami hotelov, kerditne kartice, skratka vse. Seveda sta kriva tudi sama, ker popotnik nikdar nima vsega denarja in vseh dokumentov na enem mestu, sploh pa ne v nahrbtiku. Te reči se nosijo "na telesu", v tankih torbicah s pasom, ki jih imaš pripete pod široko majico, da je čim bolj neopazna.

V zunanjih žepih pa naj bo vedno nekaj drobiža ali manjši bankovec, tako da morebitni žepar odide s tem majhnim plenom, če se že sploh mor akaj takega zgoditi.

 

Kot nikjer drugje tudi na Kubi ni dobro nasesti prošnjam, da je "pa nekaj ulic naprej trgovina, v kateri mi lahko kaj kupite...". Kubanci so zelo ponosen narod, vendar je nek par  mene in moža v Havani skušal prepričati, da bi šla z njima nekaj ulic sem in tja. Sta rekla, da ne prosita za denar, ampak če jima lahko kupiva mleko in nekaj hrane. Pred tem sta vprašala, koliko je ura, in ženska me je prijela za zapestje in pogledala sama (hvala bogu nisem  imela ure  kakšne ugledne znamke, ampak čisto navadno) ter pomežiknila možu. Seveda se nisva odločila za odhod v to trgovino, sva pa paru rekla, da lahko gremo v to, iz katere sva piršla, ki je tudi na prometni ulici in je okoli še nekaj drugih trgovin. Kasneje so nam naši prijatelji Kubanci, s katerimi smo se spoprijateljili, povedali, da sva pametno ravnala, ker ko si nekrat v majhnih stranskih ulicah, lahko hitro ostaneš brez denarja, ure, foto opreme itd...

 

Morda se komu zdi navajanje takšnih podrobnosti smešno ali nesmiselno, ampak vse to je del popotniških doživetij. Kot sem že rekla, zame to ne pomeni, da na Kubi ni varno. To - in še hujše variante - se dogaja povsod. Našo skupino popotnikov so v parku v Brazliji sredi belega dne napadli z noži in jim pobrali vse, kar so imeli pri sebi - a ker so vedeli, da je Rio nevarno mesto, so imeli v nahrbtnikih in v žepih le stare kreditne kartice, ki so že zdavnaj potekle - ta trik si velja zapomniti-  in nekaj manjših bankovcev - so ostali le brez fotografske opreme in nekaj malenkosti.

 

Večina popotnikov, ki je bila na Kubi, takšnih izkušenj, kot sem jih opisala, nima. Navedla sem jih kot primer, da se pa le lahko zgodi tudi kaj takšnega, zato je dobro biti pripravljen, da lahko primerno reagiramo. Oziroma da ne nasedemo na nekatere trike.

 

Sam na Kubo (ali kam drugam) ali v družbi je pa stvar posameznika. Lahko da se dva neznanca popolnima ujameta, lahko da  ne. Odvisno od želja in pričakovanj, pa zmožnosti prilagajanja, pričakovanj.

Lahko da bivanje pri kubanski družini doma nekomu pomeni enkratno doživetje, drug bo vihal nos in se mu bo  zdelo to totalno brez veze. Vsak od nas popotovanje doživlja po svoje.

 

In ko smo že pri Kubi - vsekakor si je treba ogledati Trinidad. Izredno zanimivo, živopisno in lepo mesto, polno življenja, nekega čisto posebnega utripa, kar potegne te vase.  In naj ne bo nikogar strah odzvati se povabilu domačinov na večerjo z jastogom.

 

No, malo sem se razpisala, ampak ko slišim za Kubo se mi zazdi, kot da sem spet tam, pa me spomini kar prevzamejo.

 

Mamamia

 

 

mamamia

20. mar 2009 16:52

inteligentka je napisal/a:

a si ti sigurna, da je za it sam? jaz ne bi zaupala... pogumen moraš biti - jaz sem, to dekle pa tega ne prakticira...

Stokrat raje sama kot pa z obupno sopotnico / sopotnikom, s katerim ne bi imela enakih interesov.

tulka