Kaj pa poezija 'zanj'?

16. mar 2009 15:00

Skoraj bi pozabila na Nežo Mauer. Tudi dobre pesmi. Margot

16. mar 2009 15:18

He, he, Vendelina. Kam pa spada patetika, če ne v poezijo? Včasih se moraš malo prepustiti, se zavleči pod odejo, hladen razum pa utišati s kosom čokoladne torte in vzhičeno, kičasto pesmijo, ali pa kakšnim babjim filmom alla Seks v mestu. Ni lepšega, ko te dajejo hormoni :) Se pa strinjam, da je več dobre poezije navdahnjene od trpljenja kot od nezanske sreče, žal. RadaJem

16. mar 2009 20:16

sara.vidmar je napisal/a:

Shakespeare - Sonet 18 Te naj primerjam mar s poletnim dnem? Ti manj minljiv si in bolj poln miline: cvetove majske stre vetrov objem in preden se zaveš, poletje mine; oko neba prevroče včasih sveti a včasih si z meglo zastre obraz- lepotam vsem je sojeno umreti: slučaj uniči ene, druge čas. A ti lepote svoje ne zgubiš, poletje tvoje nikdar ne konča se! Ne bo se Smrt bahala, da trohniš, saj v mojih pesmih raseš v večne čase. Dokler vid videl bo in dihal dih, živele bodo, ti živel boš v njih.

Prečudovito napisano. Prečudovito prevedeno. lp, vanjatajnsek

16. mar 2009 21:08

Kako si daleč, o, kako si daleč!

Glej, misli moje noč in dan so budne,

od dolge dolge poti k tebi so že trudne.

Najdražji, pridi in se več ne mudi!

 

Čeprav si daleč, o, brezupno daleč,

srce le moje dobro, dobro čuti,

da sva si bližja kot kdaj preje v tej minuti.

Iz teh me sanj nikdar nihče ne zbudi!

 

To je pa mila Mila Kačič.

LP

cervus

16. mar 2009 21:41

Ta pa sodi med moje najljubše. Je ena izmed pesmi v Sonnets from the Portuguese, ki jih je avtorica Elizabeth Barrett Browning posvetila svojemu možu. How do I love thee? How do I love thee? Let me count the ways. I love thee to the depth and breadth and height My soul can reach, when feeling out of sight For the ends of being and ideal grace. I love thee to the level of every day's Most quiet need, by sun and candle-light. I love thee freely, as men strive for right. I love thee purely, as they turn from praise. I love thee with the passion put to use In my old griefs, and with my childhood's faith. I love thee with a love I seemed to lose With my lost saints. I love thee with the breath, Smiles, tears, of all my life; and, if God choose, I shall but love thee better after death. Margot

16. mar 2009 22:54

Položi mi roko na trebuh, da čutiš, kako trepeče od želje po tebi. Da si bruno, ki leže name, bi ozelenel, tolikšna je moja sla. Moje prsi so tehtnica za lepoto tvojega ljubkovanja; moj popek je čaša za strast tvojega telesa; moja stegna so bregovi za reko tvojega poželenja. Napolni moje nosnice s svojim dihom, ukroti moja usta s svojimi usti, moje roke s svojimi rokami, izmuči noge, da bodo v sladki utrujenosti drhtele kot bilka pod zrnom rose. N. Maurer jancka

16. mar 2009 23:30

Meni je seveda najljbša od Mile Kačičeve, ki sem se je naučila na izust nekje v prvem letniku gimnazije, kar je res davno.

NIč več te ni,

a jaz še vsa dišimi po tebi,

a jaz te vsega, vsega nosim v sebi.

Da me boli. ( se nadljuje)

Če kdo najde zapis bom vesela dopisa.

 

F r i n a

16. mar 2009 23:50

... In vse noči, vse žalostne noči prečute, ko dolge kakor leta so minute, ihtim v dlani. Zakrivam si oči, da skrila solze sama bi pred sabo, da utopila bi bridkost v pozabo, a vsa sem brez moči. Res je lepa. RadaJem

17. mar 2009 9:00

Mila Kačič Poslednji polet Zdaj, dragi, nočem misliti na nič. Zdaj poletim poslednjič do višav, do sonca zlatega, do zvezd - čeprav bom strmoglavila kot ranjen ptič. O, vzemi takrat v tople me dlani, položi čisto blizu me srca, da si me ljubil, šepni, pa morda še v zadnje srečanje odprem oči. sara

17. mar 2009 9:28

@Rada.Jem med patetiko in emocionalno iskrenostjo je ena debela črta ločnica, ki se vidi iz aviona. Vendelina jr.