Kaj pa poezija 'zanj'?

10. jun 2012 13:25

KO BOM TIH IN DOBER

Rad jih imam

molčeča okna

s cestami in hrepenenjem

pod pol zaprtimi oknicami

rad jih imam

steze ki z drobnimi stopinjami

drže do samotnih dreves

staro samotno drevo

rad jih imam

daljne zvonove nad zamišljenim barjem

in otožne ptice v ločju

rad vas imam

tihe dobre stvari

Nihče te mi ne vzame

mehki zeleni pogled trav

nihče

mali rdeči čudež ciklame

nihče

topla dišeča julijska prst

vse bolj bom tvoj –

ko bom tih in dober

Tudi jaz

trava med travami

drevo med drevesi

bom stal z razprostrtimi rokami

in objemal

zvezde oblake in ptice

in se pogovarjal s tabo zemlja

dolgo dolgo

takrat ko bom tih in dober

tudi jaz.

(Ivan Minatti)

10. jun 2012 13:34

 in šel se je pogovarjat z zemljo in bo tih in dober tudi on.

10. jun 2012 13:54

 In danes, ravno na dan 100. obletnice smrti Antona Aškerca. Naj bo, kot je napisala Ognjič.

10. jun 2012 14:10

Nekoč boš prišla.

Z lasmi dišečimi po vetru

in brezmejni prostosti,

usodna, neizbežna,

z očmi pogubnimi kot zatolkel tolmun,

ki skriva v sebi

zdaj smrt, zdaj življenje...

Nekoč boš prišla.

Ker moraš priti.

(odlomek iz Čakam te, I.Minatti)

10. jun 2012 15:12

Ko smrt zatisne oči,

življenje ne konča se.

V skrivnostnem snovanju prsti

kot seme rase,

tvoj duh

za še nerojene čase

zori.

            Epitaf, I.Minatti

10. jun 2012 16:04

IVAN MINATTI; NEKOGA MORAŠ IMETI RAD

Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

10. jun 2012 16:18

Tudi moj poklon velikemu slovenskemu pesniku!

11. jun 2012 0:34

Pred dnevi sem na radiu večkrat slišala to pesem kot šanson. Mi je všeč.

11. jun 2012 8:50

Nič več te ni,
a jaz še vsa dišim po tebi,
a jaz te vsega, vsega nosim v sebi,
da me boli.

In vse noči,
vse žalostne noči prečute,
ko dolge kakor leta so minute,
ihtim v dlani.

Zakrivam si oči,
da skrila solze sama bi pred sabo,
da utopila bi bridkost v pozabo,
a vsa sem brez moči.

Mila Kačič

11. jun 2012 9:29

Kako znajo eni zakomplicirat!