Evropa brez gso - ustavimo gs rastline

Sy  

član od: 11.12.2003

sporočila: 1057

tema odprta - 13. mar 2009 22:32 | ogledi: 1.798 | odgovori: 10

Pozdravljeni,

po emailu sem dobila vabilo na podpis peticije proti gensko spremenjenim rastlinam. Sama sem jo že poslala dalje, vas pa prosim, da jo podpišete, če se zavedate nevarnosti, ki ga le-te predstavljajo.

Pred kratkim smo lahko na nacionalki spremljali dokumentarno oddajo v dveh delih z naslovom "Svet kot ga razume Monsanto". Ogled vam toplo priporočam. V nadaljevanju pa kopiram besedilo, ki je prišlo po emailu.

------------------------------------------------------------------------------------------

Subject: Podpis peticije: USTAVIMO GS RASTLINE

Pozdravljeni!

Vsem, ki ste se spraševali, kaj lahko naredite za ustavitev širjenja GS rastlin po Evropi (in svetu), z velikim veseljem sporočamo, da smo na naši spletni strani http://www.itr.si/ objavili peticijo v ta namen.

Pozivamo vas k njenemu podpisu.

Gre za veliko vseevropsko spletno akcijo. Več o njej si lahko preberete na spletni strani GMO-FREE REGIONS: http://www.gmo-free-regions.org/stop-the-cro

Prosimo, da sporočilo posredujete po vaši e-listi.

Vnaprej hvala za sodelovanje.

Za kakršnekoli dodatne informacije nas prosimo kontaktirajte.

Z lepimi pozdravi,

sodelavke Inštituta za trajnostni razvoj

INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

Metelkova 6, 1000 Ljubljana

Pisarna: Trubarjeva 50 (Okoljski center)

Tel. (01) 4397 460; GSM 051 368 890

Faks (01) 4397 105

info@itr.si; www.itr.si

Jerneja USA  

član od: 24.11.2006

sporočila: 812

14. mar 2009 0:17

Vanja, hvala za napisano. Jaz imam bolj malo casa, pa se tebi pisanje lepse tece, tako da si mi pa cisto vzela besede z jezika.

Jerneja USA

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

14. mar 2009 6:30

Meni pa tile GSO kljub vsemu niso všeč.  Brez oklevanja sprejemam hibride, GSO pa ne, ker gre za nenaravno mešanje genov med vrstami, ki se v naravi nikoli ne bi mešale. Če se prav spomnim, gre celo za vcepljanje živalskih genov rastlinam.

Nihče ne ve, kaj se poleg odpornosti v rastlini sami še spremeni. Kako bo poslej delovala na naš organizem. Pridelek sam bo morda res bolj zdrav, kaj pa daljnoročni vpliv na človeka? . Ta se bo pokazal, ko bo žal že prepozno.

Jerneja in Vanja, se vidi, da živita v Ameriki .

Cila

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

14. mar 2009 8:50

Vanja, ni mešati križanj in genske manipulacije, ki je osnova za GSO. Slabe plati so. predvsem v tem, da so take rastline PATENTIRANE. Kaj pa to nosi s seboj, pa najbrž veš. Ker si na oni strani luže, ti morajo biti znani primeri iz Kanade, kjer so multinacionalke, lastnice teh patentov tožile ekokmete. Pa da ne govorim o tem, da je treba vsako leto tako GSO seme kupiti, se ve, od koga. Pa....da se lep del teh GSO rastlin uporabja tako, da se zato, ker so odporne na pesticide uporabi še več pesticidov,. Da o tem, kja bo, ko bodo ti geni (po klasični poti križanja z avtohtonimi, divje rastočimi sorodnoicami) ušli med divje rastoče rastline, ki so, recimo, nadležen plevel na njivah,......

Stvari nikakor niso enostavne in nenevarne.

Vsekakor pa mene osebno ne skrbi posebej neposredno uživanje take hrane. Ker seveda vem, da se vsak trenutek s hrano, pijačo, dihanjem,....vnese v telo nebroj tujega enega materiala. Že vse, odkar ta svet stoji in na njem žive živa bitja.

Bi se dalo še kaj napisati. Vsaka medalja ima pač (vsaj) 2 plati.

rimljanka - zasebno mnenje

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

14. mar 2009 8:51

Sem v dilemi. Večkratni. Za začetek, imam v memoriji slike bolezni norih krav in Jakob-Creutzfeldovo bolezni (a sem prav naredila spelling?) in našega evropskega ogorčenja, ko smo zvedeli, da so živali jedle kostno moko (ker so blazno hitro rasle) in da jih je krma naredila kanibale in da je to skupaj naredilo ene čudne stvari na proteinih. In ta izkušnja laiku reče: okej, temu smo se izognili in zdaj, prosim, do nadaljnjega ne čarajte več po pridelkih, mi bi radi pojedli nekaj, kar ima vsaj malo naravnega priokusa (čeprav se je zadeva verjetno malo škropila, medtem ko je rasla, da o ostankih pesticidov raje ne bi). Po drugi strani si pa mislim: a tisti mali zmrznjeni korenčki (vsi enako veliki in totalno enake oblike, ki jih prodajajo v marketu in jih vržeš v krop in zraven še malo graha ... a tisti korenčki so pa kao kloni od enega prakorena ali so malo v epruveti mešali gene od kaj-pa-vem, česa? In potem si zopet mislim, da je, kadarkoli je politika/oblast znanosti kaj prepovedovala, da je to vedno za sabo prineslo več škode kot koristi. Je preprosto v nasprotju z žlathno dediščino evropskega humanizma, da bi omejevali znanost v njenem razvoju. Kar pomeni, da sem iz načelnih razlogov proti kakršnemkoli omejevanju raziskovanja, inovativnosti itd itd (btw, bravo obami, da je reaktiviral raziskave na matičnih celicah). In potem spet poslušam soočenja nasprotnikov GSO in zagovornikov GSO. Najbolj eksponirani nasprotniki so tisti, ki imajo že kilometrino v borbi za okoljske in zdravstvene teme in imajo svoj prav, pa naj stane, kar hoče, zagovorniki GSO so pa ljudje z naravoslovnih faksov, ki se praviloma totalno zmedejo, ko morajo nastopati v kakšni socialni situaciji, v kateri sta več kot dva človeka naenkrat....in taka soočenja me do sedaj niso še čisto nič naučila. Nasprotno, so me znervirala, ker je vsak trobil svoje in ni poslušal nasprotne strani - in sem si mislila, a gre lahko, prosim, tale kelih mimo mene? A mi daste, prosim, mir? Tako da o zadevi nimam enoznačnega mnenja. Pač poskušam v svojem vsakdanjiku uživati zdravo hrano. Se trudim, da ne naredim veliko prekrškov. Sem tudi, po naravi, kar se tiče hrane, blazno zbirčna in se zanašam na ta kriterij (če telesu to ne paše, ni dobro zame). In si mislim takole: s tempom, kot sem si ga zastavila, bom tistih stodvajset let, kolikor imam baje naravnega potenciala za preživetje, že nekako dosegla. Do večnosti se pa itak ne splača, "jer ja neću s kim ostati mlad/a ako svi ostarite i ta će mi mladost teško pasti....."(Btw, tole sem si sposodila od Arsena Dedića, v originalu recitira Šerbedžija, evo punce, malo vzdihujte) Vendelina jr.

proxima  

član od: 21.10.2003

sporočila: 2514

14. mar 2009 9:24

Meni se zdi precej jasno, da raziskav ne gre omejevati, ker smo potem na dobri poti svete inkvizicije (oziroma Congregation for the Doctrine of the Faith, kot se ji rece dandanes). Drug problem pa je, ko se raziskovanje, se bolj pa implementacija rezultatov raziskav v praksi zadenejo v etiko; resnicen problem nastane takrat, ko se v ne do konca preverjene rezultate vmesa business (business ethics = contradictio in adiecto, if I ever saw any). In vse te stvari imajo brez dvoma globoke implikacije za naso prihodnost. Zdajle se grem past v neko semenarno Marinaz na Skofijah, tako da se mi malo mudi, ampak stvari, ki mi gredo ob tem po glavi, so talidomid, Tuskegeejski eksperiment, bovini rastni hormoni (v katere je prav tako vmesana korporacija Monsanto) in podobne kljucne besede teoretikov zarote. Ko bom prisla nazaj, se bom razpisala pa se o skupnem imenovalcu. lp, proxima

Sy  

član od: 11.12.2003

sporočila: 1057

14. mar 2009 10:12

Na naši njivi uvajamo biodinamičen način pridelave. Ok, naj začnem od začetka. Sem mestno dekle, a vedno me je zanimalo to, kako pridelati zelenjavo. Spomnim se, da sem nekoč imela na balkonu v teglcu posejan korenček. Trije so celo zrasli in ker so zrasli MENI, sem jih pojedla kljub temu, da so bili ogabno grenki. V naslednjih letih pa sem dobila od tete po en flanc od belega zelja, rdečega zelja, kolerabice... Spet sem dala v teglce. Seveda iz vsega skupaj ni zraslo nič večjega od tenis žogice, a ljubezen do rastlin je ostala. Fant je podedoval hišo in že od samega začetka ne uporabljamo nobene kemije, tega je že 7 let. Zdaj že drugo leto pri fantovi hiši brkljam po njivi, špricam po biodinamični metodi in opazujem naravo. Vidim, da se pojavlja vedno več živalskih vrst, najbolj opažam pri različnih vrstah ptic. Letos bom poskusila pridelati nekaj domačega semena, ki bo uporaben za drugo leto. Od prijazne gospe sem dobila nekaj semen (zdaj) zelo redke vrste bohinjske rdeče koruze, ki bi jo rada razmnožila, kljub temu da doma nimamo domačih živali, ki bi jo jedle. Kaj bi se zgodilo, če pride GSO koruza k nam? "Okuži" tudi drugo koruzo, vse stare sorte koruze, ki so jo naši predniki ohranjali skozi stoletja. S tem bi izgubili neprecenljivo bogastvo, ... pri tem pa ne govorim o bogastvu, ki bi ga letno morali plačevati za seme in škropiva, ker domače seme itak ne bi kalilo. Na drugi strani sveta se dogaja podobno okrog bombaža. GSO bombaž je "okužil" neGSO bombaž, tako da je stara sorta začela zbolevati za novo boleznijo, ki so jo opazili pri gensko spremenjenem bombažu. Isto se lahko zgodi s korenčkom, cvetačo, krompirjem... Ali lahko potem še kdaj govorimo o ekološki pridelavi?

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

14. mar 2009 11:29

Vendelina jr. je napisal/a:
In si mislim takole: s tempom, kot sem si ga zastavila, bom tistih stodvajset let, kolikor imam baje naravnega potenciala za preživetje, že nekako dosegla. Do večnosti se pa itak ne splača,Vendelina jr.

 

Jaz se zase tudi ne bojim, pri tem mislim na naslednje generacije človeštva. Razvoj je dobra stvar, biti pa mora pod kontrolo zdravega razuma, pa četudi je vmes nekaj konzervativizma. Vse te silne besede o skrbi za prehrano povečanega prebivalstva namreč niso nič drugega kot reklamna propaganda. Multinacionalke briga le dobiček. Enako, kot pri ne dovolj raziskanih zdravilih, ki jih prepovejo potem, ko je škoda že nepopravljiva.

Cila

Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 14. mar 2009 11:30:00

Sy  

član od: 11.12.2003

sporočila: 1057

14. mar 2009 12:41

[citat=--Cila--]

[citat=--Vendelina jr.--] In si mislim takole: s tempom, kot sem si ga zastavila, bom tistih stodvajset let, kolikor imam baje naravnega potenciala za preživetje, že nekako dosegla. Do večnosti se pa itak ne splača,Vendelina jr.[/citat]

 

Jaz se zase tudi ne bojim, pri tem mislim na naslednje generacije človeštva. Razvoj je dobra stvar, biti pa mora pod kontrolo zdravega razuma, pa četudi je vmes nekaj konzervativizma. Vse te silne besede o skrbi za prehrano povečanega prebivalstva namreč niso nič drugega kot reklamna propaganda. Multinacionalke briga le dobiček. Enako, kot pri ne dovolj raziskanih zdravilih, ki jih prepovejo potem, ko je škoda že nepopravljiva.

Cila

Se podpišem. Sy

Nasja  

član od: 10.6.2003

sporočila: 815

14. mar 2009 14:25

proxima je napisal/a:
Meni se zdi precej jasno, da raziskav ne gre omejevati, ker smo potem na dobri poti svete inkvizicije (oziroma Congregation for the Doctrine of the Faith, kot se ji rece dandanes). Drug problem pa je, ko se raziskovanje, se bolj pa implementacija rezultatov raziskav v praksi zadenejo v etiko; resnicen problem nastane takrat, ko se v ne do konca preverjene rezultate vmesa business (business ethics = contradictio in adiecto, if I ever saw any). In vse te stvari imajo brez dvoma globoke implikacije za naso prihodnost. Zdajle se grem past v neko semenarno Marinaz na Skofijah, tako da se mi malo mudi, ampak stvari, ki mi gredo ob tem po glavi, so talidomid, Tuskegeejski eksperiment, bovini rastni hormoni (v katere je prav tako vmesana korporacija Monsanto) in podobne kljucne besede teoretikov zarote. Ko bom prisla nazaj, se bom razpisala pa se o skupnem imenovalcu. lp, proxima

 

Tudi jaz se strinjam, da raziskav ne gre omejevati in menim tudi, da prepovedi še bolj onemogočijo nadzor nad dogajanjem. V škodljivost GSO za ljudi ne verjamem, dopuščam pa možnost negativnih vplivov na okolje, ki pa tudi niso tako ekstremno škodljivi kot kaj drugega (onesnaževanje, segrevanje ipd).

Popolnoma pa se zavedam, da je Monsanto v tej igri samo zaradi dobička in da to nima nobene zveze z razvojem znanosti, pridelovanjem hrane za revne itd. Pač podobne globalizacijske korporacijske pošasti kot vse druge, ki želijo podrediti cel svet.

Peticije zato nimam namena podpisat, prav gotovo pa bom naredila vse, da takšnih semen ne bom kupila niti sama za naš vrtiček niti meni bližnji, načeloma bom kupovala GSO-free izdelke itd. In tukaj se malo navezujem na debato o pašnih piščancih, kjer ste se kar malo norčevali iz cellneta in njegove "tržne logike": če bomo ustvarjali povpraševanje po pašnih piščancih, se jih bo prej ali slaj kmetom splačalo rediti. In če ne bomo kupovali GSO izdelkov, bo tudi ta ponudba zašla v slepo ulico. Pa pri tem ne mislim le na hrano, ampak tudi širše, npr. na biodizel ipd "ekološke" ponudbe.

 

 

 

Nasja

Reca  

član od: 1.3.2004

sporočila: 3814

14. mar 2009 19:36

Priznam, nisem brala vsega, bi pa rekla naslednje: Lani je hči kot mlada raziskovalka na regijskem tekmovanju dosegla prvo mesto. na državnem pa tretje. Tema GSO. Glede na to, da je to stvar, ki zanima našo familijo, smo se podali na malo bolj obsežno raziskovanje. Za moje pojme so stvari izredno zaskrbljujoče. Mi bomo preživeli, a kaj bodo nasledili naši otroci, vnuki, pravnuki?????? Hrana bo postala orožje močnejših, mar ni to žalostno? lp Vesna

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti