12. mar 2009 13:12
Moj v.d. tasta, upokojen ekonomist bistrih misli in ostrega jezika, si je zadnjic zazelel prebrati knjigo Franja Stiblarja
Svetovna kriza in Slovenci, v njemu najljubsi koprski knjigarni so ravno prodali zalogo, pa sem jo kupila zanj v Ljubljani. Ze pred nakupom sem jo malce polistala in eden od stavkov nekje na zacetku me je tako fasciniral, da sem takoj pocastila en izvod se sebi. Slisalo se je priblizno takole (navajam po spominu, ker knjige nimam pred sabo) :
"tisti, ki javno razpravljajo o krizi, nimajo pojma, tisti, ki vedo, za kaj gre, pa morajo drzati jezik za zobmi." Ce si ugleden profeshur privosci stavek, v katerega se kristalizirajo mokre sanje vsakega obozevalca X-fileov in teorije zarot, ki da kaj nase (kamor se uvrsca tudi moja malenkost), si lahko pa tudi jaz privoscim priloziti svoj piskrc k obsirnemu opusu tistih,
ki nimajo pojma.
Zgodovina nas uci, da pride vsaj enkrat ali dvakrat na generacijo do dogodka D, med katerim se zgodi temeljita redistribucija imetja vecine navadnih drzavljanov, gospodarska podjetja se postavijo na glavo in iztresejo iz hlacnih zepov zadnje novcice, precej pogosto pa tudi, kot svari Iztok Mlakar, kakega
grofa tko q prasca nataknejo na kol. Dogodek D ima razlicne pojavne oblike (vojne, nacionalizacije, denacionalizacije, hiperinflacije, razpad drzav in nastanek novih), te pogosto nastopajo v kombinacijah, da se tezje ugane, rezultat je vedno podoben. Ko se dogodek iztece, zacnejo drzavljani spet pridno spravljati sadove svojega dela na kupcke, iz neznanih razlogov pa jih vsaka naslednja ponovitev dogodka D prav neznansko preseneti (skoraj tako kot ljubljanske cestarje vsako leto znova sneg, ne glede na to, da zivimo na 46. vzporedniku). Dogajanje D ni odvisno od tega, ali se lokalnemu politicnemu sistemu rece kapitalizem ali socializem ali kaj tretjega (ce se tovrstna delitev sploh se obnese, glede drzavnih intervencij v ekonomijo in udbovskega nadzora nad drzavljani je namrec kapitalizem v svojih zibelkah po ucinkovitosti ze zdavnaj presegel vse, o cemer smo kdaj brali v zvezi z drzavami za zelezno zaveso - med katere, da ne bi bilo kaksne pomote, nikakor ne stejem nase bivse drzave). Obicajno se med dogajanjem D splaca biti kje v blizini politicnega korita, ker se da s pomocjo zakonodaje in/ali represivnega aparata precej dobro vplivati na to, kako se bodo v naslednjem obdobju oblikovali in usmerjali potocki kapitala - vendar blizina korita prinasa s sabo povecano nevarnost za ze omenjeni zaplet, ki ga opisuje Iztok Mlakar.
Glede vlaganja v sklade: nasploh nas izkusnje najbolj proslavljenih borznih bogatasev ucijo, da je na borzi najpametneje poceti tisto, cesar drugi v tistem hipu ne pocnejo oziroma se ne pocnejo, ampak problem je v tem, da moras imeti v ta namen dovolj denarja, za katerega ti je cisto vseeno, ce ga izgubis ali ne (in ko ga imas enkrat toliko, ga lahko mnozis tudi na druge ucinkovite nacine - na primer podkupis kakega politika, da zacne primerno obliko vojnega spopada, v katerem potem ti nastopas kot glavni oskrbovalec; v tem primeru profiti se dalec presegajo borzne...).
In tako naprej - jaz grem zdajle zapravljat denar raje za linzerijo kot za sklade (lady Vendy sicer pravi, da se temu tudi rece investicija..:))))), zgoraj omenjeno knjigo pa vsem iskreno priporocam - je cenejsa od kateregakoli kosa linzerije, hihi...:))))
lp, proxima