Izraščajoča čebula

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

4. mar 2009 14:20

hedonist je napisal/a:
Tile naši predniki so bili eni veseljaki. Koliko stvari so označili za strupene. Zakaj nimam pojma, je pa morda to povezano z šparanjen. Ker je bilo življenje bistveno težje , ni bilo hiperprodukcije, megamarketov in vseh modernih pritiklin so se do vsak stvari obnašali silno racionalno. Sploh v Sloveniji kjer je bilo vedno več lačnih kot sitih. Zato sklepam, da so bile cime ,ki so poganjale iz čebulnic napoved nove sezone pridelkov in so bile kot take skoraj sveto malikovane. Bog ne daj, da bi ta delček ,ki je napovedoval nov plod kdo pojedel. Sej verjetno bi kakšen etnolog ali antropolog tole stvar bolje razložil od mene ampak tako si pač tole reč razlagam. LP hedonist

Daj, hedonist, naštej mi nekja takih vraž, ki ne držijo več danes. res ne moreš vsega, kar je nekdo nekoč nekomu rekel, pripisati kar vsem prednikom. Za zelen krompir seveda še vedno velja, da ga ni priporočljivo jsti. pri nas nismo nikoli slišali za to, da naj bi zelenih delov česna in čebule jdli, recimo. Konnec koncev niti Atina ni povsem prepričana od koga je to slišala. Če sploh je in če ni česa pomešala.Jjaz vsekakor prednike, ki so bili v stiku z naravo, ki so znali porabiti vse uporabno, pa hkrati poskrbeti za to, da so imeli za setev, saditev....za prihodnjo sezono, dosti bolj cenim. nam ne bi šškodilo, če bi se pri njih vsaj malo bolj zgledovali. Ko se že v eni sosednjih tem govori o resničnih prihrankih.

In še mimogrede, odrasla čebula se je, ampak samo nekaj njih, posadila, da je zacvetela (čebula je dvoletnica, včasih triletnica), semenila in se je potem lahko doma pridelal čebulček iz tega semena. Prav tako so prihranili nekaj najlepših zeljnih glav, pa repo, korenje, kolerabo, peteršilj in še kaj. Spravilo se je seme najlepših koruz, fižola, boba, graha, tudi katera od najlepših solatnih glav je bila za seme. In še in še in še. Slovenija je prava zakladnica avtohtonih sort (si predstavljaš, pa iz J Amerike je še ne tako dolgo nazaj prišel) fižola. Imamo lastne sorte solate, motovilca, čebulčka, peteršilja,.....in še marsičesa. Kolikokart pomislimo na to, da so to sorte, nastale tako, da so jih vestne in skrbne kmetice v samooskrbni tradiciji vzgojile. In, kar je še kako pomembno, prilagojene so NAŠIM podnebnim razmeram. Zato pri nas bolje uspevajo kot velika večina tujih sort, ki preplavljajo naše tržišče. Tudi ta lista avtohtonih sort je pravzaprav naše kulturno bogastvo, ki se ga pa, si upam trditi, vse premalo zavedamo.

Ja, v časih hudega pomanjkanja (o katreih se nam ne sanja) so tudi z vražami poskrbeli, da je ostalo za seme. So bili pač odgovorni, naši predniki.

rimljanka - zasebno mnenje

lidka  

član od: 16.12.2002

sporočila: 3690

4. mar 2009 14:36

Po moje je Hedonist mislil na pogrevanje krompirja, da menda postane potem strupen in podobne vraže... lidka [sonce]

proxima  

član od: 21.10.2003

sporočila: 2514

4. mar 2009 14:51

Ko smo ravno pri avtohtonih semenih, ali si je vceraj kdo ogledal dokumentarec o Monsantu? lp, proxima

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

4. mar 2009 14:54

Tudi bojazen glede pregrevanja krompirja je v časih, ko še ni bilo hladilnikov, imela svoj smisel. Nezabeljen, recimo v oblicah, je še lahko počakal naslednji dan. Če je bilo notri mleko ali smetana ali kako drugače zabeljen  pa v poletni vročini skoraj gotovo ne. In bolj sigurno, kot naštevati kdaj ja, kdaj ne, je bilo nasplošno reči: pregret krompir je strupen.

Isto je s pripravo kvasca za kruh. Pri peki 7 komadov 3-kilskih hlebcev je gospodinja morala preveriti, če je kvas še dober. Poudarjam: ta kvas od proizvajalca do potrošnika in pri njem seveda ni videl hladilnika.

Cila

Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 04. mar 2009 14:59:04

Petya  

član od: 8.1.2006

sporočila: 591

4. mar 2009 17:17

Cila je napisal/a:

Sem se pa ob tem spomnila solat, ki smo jih pozimi delali iz repinih listov, ki so pričeli izraščati v kleti. Sami listi so bili kar precej pekoči, mešano s krompirjem je pa kar šlo.

Cila
Cila ... to je meni še danes tanajtaboljša solata .. repne cimeeeee, njami :) glede na to, da jih je na mb tržnici skoraj nemogoče dobit, repo zadnjih nekaj let kar sami sejemo doma ... in pol smo pozimi ob tej solatki vsi srečni ;) Petya

Kyara  

član od: 24.5.2006

sporočila: 2384

4. mar 2009 19:26

Čudno da sem še živa! Mi smo celo življenje, še ko je bila babica živa, pogreli krompir. Restanega najraje, pa dodole. Iz pireja naredili svaljke in jih prepekli v masti....da dalje ne naštevam. Ne vem, če smo tako šparali ali zakaj, jaz to počnem še danes.

Tudi zelene dele čebule in česna smo porabili, najraje na kruhu namazanem z mastjo in to gor narezano, pa malo močne rdeče paprike......mater, se mi še zdaj sline cedijo. Pa je babica dočakala častitljivih 96 let.

Zdi se mi, da dan danes samo kompliciramo, namesto da bi poenostavili stvari. Pa če tako gledamo, pol ve vse, kar prodajajo v hiper in ne vem kakšnih marketih....strupeno, špricano in gnojeno ne vem s čim, pa nore krave, svinčene ribe in alge, ptičja gripa, parkljevka....pol pa niti od onesnaženega zraka ne bomo mogli živeti. Pa ne me spet napasti, to je samo moje mišljenje.

Življenje je lepo, če ga znamo živeti in uživati v njem.Brez sekiracij in stresov, ker prehitro kaj pride....in življenje postane res težko.

Kyara

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

4. mar 2009 19:50

Ja, se strinjam s tabo, Kyara, ima pa tudi Cilin zapis zrno soli. So imeli običaji vedno zrno soli, tudi, če se nam zdijo danes brezvezni.

rimljanka - zasebno mnenje

hedonist  

član od: 26.6.2008

sporočila: 5048

4. mar 2009 21:16

Draga Rimljanka in ostale kolegice, jasno da so imeli naši predniki v marsičem prav. sej sem napisal da zgolj sklepam od kot vse te prepovedi in da nisem strokovnjak na tem področju. Ja je kar nekaj tega, npr. meni je moja stara mama strogo prepovedovala piti vodo potem,ko sem se najedel češenj , fižol se je moral saditi zgolj na nek datum in to samo dopoldan, strupen naj bi bil tudi paradižnik na tisem mestu kjer ima pecelj, strupen je surov stročji fižl, skratka, takih prepovedi sem slišal kar nekaj, za krompir ste pa itak že napisale. Seje je tega še več ampak ni namen da naštevam tako kot tudi ni, da bi se delal norca iz starih vraž, običajev in prednikov. Čeprav je malo hecno to v današnjih časih sicer pa povej to mladini, pa boš videla njihov odziv. LP hedonist

Kyara  

član od: 24.5.2006

sporočila: 2384

4. mar 2009 21:26

Seveda ima Cila tudi prav. je pa res, da so se naši predniki držali raznih preverjenih in nepreverjeniv običajev in vraž ravno zaradi tega, ker niso imeli današnje moderne tehnike in elektronike.

Saj nekateri običaji in pregovori držijo še danes.

Kyara

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

4. mar 2009 21:41

hedonist je napisal/a:
strupen naj bi bil tudi paradižnik na tisem mestu kjer ima pecelj, strupen je surov stročji fižl,  hedonist

To je še kako res. Samo, ne pozabi, danes imamo druge sorte rastlin, imajo manj strupov. Izvorne vrste so seveda pogosto strupene, ker je to pač pobramba rastlin pred plenilci. Še to: kar napij se na tople češnje vode, pa - da vidimo, če boš stari mami verjel.................

Les se je tudi vedno v določeni lunini meni sekal, pa ne slučajno.

O mladini in tem, pa, verjemi, imam izkušenj, kolikor hočeš. Kdor se smeji, je pač neveden...ampak, ker je še mlad....sploh pa, je odvoisno kdo in kako jim kakšno stvar predstavi.

Sajenje fižola pa, ja, na sv. Florjana, 4. maj, se mi zdi. pa šmorn se takrat je. zakaj pa ne? saj je za Božič tudi potica. Saj veš, včasih so koledar poznali (oz. uporabljali) glede na godovanja svetnikov. In, je bilo OK. Jim niso bili potrebni sekundni časomerilci in opomniki. Srečni časi. 

rimljanka - zasebno mnenje

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti