Rdeci kriz

12. mar 2009 13:57

Neny111, to je že dolgo javna skrivnost, da najboljše in najlepše kose aktivisti poberejo zase in za svoje sorodstvo.  Po eni strani me jezi, po drugi si pa mislim, dobro, vsaj še nekomu pride prav. Sicer pa, saj so z vrha svoje organizacije imeli dober zgled.

Cila

12. mar 2009 14:56

Ja, saj .... Jaz od takrat pač nič več ne nosim na rk, raje podarimo direktno družinam, ki so naših oblačil, torbic, igrač... zelo veseli. neny111

12. mar 2009 16:22

Smo družina, ki tudi sami potrebujemo pomoč in prosim, če mi lahko kdo direktno, da stvari , ki jih ne potrebuje- sprejmem vse od oblačil, obutve,posteljnine, torbic itd. In mi prosim pišite na zasebno pošto, da se dogovorimo. oblačila po potrebujem velikost ženska od 40-42, moška od 52-54, Fantovska za 12 let Obutev žensko 37-38 moško 42 in fantovsko 38 posteljnino rjuhe: 200x90 in 200 x 180 prevleke za blazine 60 x 80 in prevleke za odeje 200 x 200 in 130 x 190 kf Sporočilo je spremenil(a) klavdijaF dne 13. mar 2009 07:22:19

12. mar 2009 21:28

Ne ga biksat punce, a res, kar takole očitno se to počne (glede aktivistov mislim)? Saj je res, tudi jaz pomislim, vsaj dobi nekdo, ki potrebuje, ampak ima pa vseeno vse skupaj negativen prizvok.

KlavdijaF, če se bo kaj od našetega našlo ti jaz takoj sporočim na ZS (žal se razlikujemo v velikostih).

Aja, Brihta, absolutno se strinjam s tem kar opisuješ na primeru srajce!lp veverica cak

Sporočilo je spremenil(a) veverica cak dne 12. mar 2009 21:30:12

13. mar 2009 6:12

Obstaja  še en način menjave odvečnih oblačil, ki pride v poštev v odprtih prijateljstvih ali med dobro povezanimi sorodniki.

Po spomladanskih in jesenskih čistkah omar  vse odvečno daste  na kup,  se med sabo zmenite za en kofe in s seboj pripeljete robo. Potem sledi vsesplošno brskanje in ne boste verjeli koliko stvari tako zamenja lastnika, preden gre preostanek v zabojnik. Ljudem je nerodno kar tako ponuditi, če je vpeljano, pa laufa. Preverjeno. Med udeleženci je vedno par dobro situiranih in nekaj takih na meji, ki jim marsikaj prav pride. Pa celo kakšen nenošen kos, ki nekomu barvno ni šel, lepa volnena jopa, ki se je skrčila, moderen kostimček, ki se je "čez zimo skrčil"..... In potem ni nikomur nerodno, če znanca ali sorodnika vidi v svoji bluzi. Še vesel je. Priporočam.

 

PS: Tako se je tudi laže odločiti pri stvareh, za katere rečeš: saj mo bo enkrat mogoče še prav prišlo. Ker nekomu drugemu pa morda že danes prav pride. Pa vsi, ki oblačila vzamejo, točno vedo od koga so in kako je z njimi ravnal.

Cila

13. mar 2009 6:26

Cila, to je zelo fajn.

 V Nemčiji so naredili celo ceznam prostovoljnih del. To zgleda tako, da se javiš, kaj veš narediti, na primer  kuhati, pospravljati, okopati vrt, pleskati, popraviti avto, voditi račune....seznam je kar obsežen. Potem pa se javi tisti, ki to delo potrebuje.

Na primer: Jaz vem šivati, kuhati, paziti otroke....ti pa pleskaš, okopaš vrt, popravljaš pohištvo. Jaz ti popazim otroke in se mi ure pišejo v plus. Ko rabim pleskarja, pa mi ti vrneš ure, ali pa kdo drug, ki to obvlada. Na ta način se dosti prihrani, vsak ki dela, pa ve, da je nekomu pomagal.

To se mi zdi zelo dobro in koristno, pa še prihranbiti se da velika na ta način. Mislim, da bi bilo lepo, če bi se kaj takega tudi pri nas začelo uvajati.

 

Kyara

13. mar 2009 6:56

Kyara, še kako bi bilo dobrodošlo. Pa še nova prijateljstva se sklenejo. V nekaterih starih skupnostih to delno  teče samo od sebe, že vrsto let v obliki medsoseske pomoči. V novih naseljih so pa ljudje še vedno sami s svojo stisko. Kar tako se tudi ne moreš ponuditi.  Sama sem sosedi, ko je dobila drugega dojenčka spontano ponudila, da sem ji pripravljena popaziti otroka, če bo morala nujno kdaj kam skočiti (pač spominjajoč se lastnih zadreg), pa me je gospa prav čukasto pogledala, da mi je bilo bolj ko ne nerodno.  In v vseh 10 letih pri dveh malih otrocih očitno ni bila nikoli v stiski.

No ja, so bili pa toliko bolj veseli moje pomoči, ko je enega od starejših  sosedov kap zadela in ga njegova gospa, tudi že v letih z vsemi pripadajočimi problemi ni mogla sama oskrbovati. Pa nič ne delam za denar, ker to pomeni obveznost, laže  pomagam  iz proste volje.

Cila