9. mar 2009 15:52
Cellnet, saj imaš v bistvu odgovor na svoje vprašanje v tistih 3% tržnega deleža. Ker ti trije odstotki v bistvu pomenijo vsoto naslednjih dejstev:
- da je relatitvno malo kmetij, ki delajo bio rejo (pa dajmo za trenutek ob stran, če je bio reja samo prosto letanje po dvorišču ali pa je vtem še kaj drugea), kar v ekonomskem jeziku pomeni, da je omejeno število proizvajalcev. Moje znanje agromonije je silno klavrno in ne vem, koliko piščancev letno vzredi bio kmet, ki potem to prodaja po 12 EUR na kilo. Niti ne vem, koliko je takih kmetov. Ampak glede na to, da je v EU med 5-10% populacije, ki se preživlja zgolj in samo s kmetijskimi dejavnostmi, se tule postavlja maksimizacijski problem. Oziroma, koliko ljudi bi se moralo ukvarjati samo s bio vzrejo za to, da bi lahko jedli bio jajca in perutnino? In iz katerih proizvodnih panog bi jih pa rekrutirali (okej, preenostavno bi bilo vse nezaposlene prekvalificirati v rejce kur)?
- da smo omejeni s prostorom za prosto rejo ker se prostora preprosto ne da uporabljati za prosto rejo. Je pač treba upoštevati še varovanje voda, druge prostorske rabe zemlje (ne samo za pašnike), da ne govorim, da ta prosta reja rahlo do pretežno smrdi in tega prebivalci ravno ne bi imeli v svoji soseščini in je tudi to omejitev pri prostorski rabi. Skratka, tudi, če bi našli dodatne kadrovske resurse za vzrejo kokoši, na račun kate rabe prostora bi se pa to, prosim, šli? Spremenite mi mojo deželo v en velik kurnik? Ne, hvala.
- prosta reja (ko druge še itak niso poznali) kot prevladujoči način izhaja iz časov, ko so bili materialni pogoji življenja tudi na področju EU bistveno drugačni. To so obdobja pred farmami, historično gledano pa gre to recimo v čase 20-ih let dvajsetega stoletja in nazaj. Torej v čase, ko ljudje niso imeli težav s preobilnostjo, je pa bila lakota čest sopotnik v življenju mariskoga. In tudi srednji sloji se niso ravno obmetavali s hrano. In takrat je (če odštejemo, da je bilo manj prebivalcev) bila poraba tako jajc in mesa/na prebivalca mnogo nižja od današnje. Tudi, če bi v našem lepem belem svetu vsi začeli pravilno in odmerjeno jesti, bi še vedno porabili več jajc na prebivalca kot so jih v času, ko so "srečne kure" še prosto poskakovale po dvoriščih.
V tem razmisleku - glede na to, da pred sabo nimam frišnih računov in tudi nimam časa za kakšne fiskalne trditve (v osnovi tole pišem, ker sem zablokirala pri enem drugem fajlu in moram še tisti fajl dokončati do 17. ure) - manjka še tole fiskalni razmislek, ki gre takole: če se spoduja ekstenzivna reja, kaj to pomeni za nacionalne proračune in EU proračun. Namreč, ekstenzivna vzreja je po definiciji manj dobičkonosna kot je intenzivna in ali je v dogloročnem fiskalnem interesu spodbujanje takih dejavnosti, ki generirajo nižje davčne obveznosti in zmanjšujejo potrošnjo (kar pomeni manj izplena iz DDV). Na tole pa ne bom odgovorila. To je temeljno vprašanje, na katerega mora odgovoriti vražje dobro plačan komisar za kmetijstvo v EU (kar je definitivno najbolj vplivna funkcija v celi Evropi, ker ima z naskokom največji budžet).
Skratka, cellnet, ko boš naslednjič poširal jajce, vedi, da v bistvu poširaš celoten fiskalni sistem EU-ja in da v bistvu ješ the very essence naše ureditve....
Svet je zelo majhen in je na krožniku.
-
Vendelina jr.
.
Ne pretiravaj, še net mi ven meče 
, očitnose preveč režim že cel dan.
rimljanka - zasebno mnenje
