27. feb 2009 17:16
Atina je napisal/a: |
Hehe, moj idealen piščanec bi pa bil iz samih perutnic Atina |
Moj pa cca 180 cm visok, brez perja, lahko v rdeči opravi, bo bolj v oči padel, očalca ima tudi lahko, pa krempeljce pristrižene.
Loni Makaroni
27. feb 2009 17:16
Atina je napisal/a: |
Hehe, moj idealen piščanec bi pa bil iz samih perutnic Atina |
Moj pa cca 180 cm visok, brez perja, lahko v rdeči opravi, bo bolj v oči padel, očalca ima tudi lahko, pa krempeljce pristrižene.
Loni Makaroni
1. mar 2009 12:06
skratka samo kratek skok čez mejo in bio prosta reja je norma, tudi v slovenščini! http://www.wech.at/?hpgroup=5&lang=slo&PHPSESSID sedaj je samo vprašanje kako jih dobiti v ljubljano, brez dodatnih kilometrov... če greš malo dlje, obstajajo celo piščanci s poreklom (seveda samo v franciji), ki zrastejo samo ob paši z minimalnim dodatkom žit. viri, ki so ga poskusili, pravijo, da je okus nedosegljiv :) kar se tiče hitro rastoče perutnine pa dvomesečni piščanec je zrel za pašo, na paši preživi 90 dni in tehta poldrugi kilogram, polletna paša kopunom in kuram prinese še kakšen poldrugi kilogram. cellnet
1. mar 2009 12:13
cellnet, ne razumem ravno, če si odprla forum, ker bi rada kupila domače piščance oz. kure, ali kar tako, da malo polemiziraš.
Torej, če bi rada kupila domače piščance oz. kokoši, prideš do tega na vsaki solidni tržnici v naši deželici. Okus takšnih seveda ni primerljiv s tistimi iz trgovine, sem pa prepričana, da je vsaj tako čaroben, kot tisti od piščancev iz Francije.
Ognjič
1. mar 2009 14:35
žal piščanci, ki jih dobiš na tržnici niso ne iz proste reje, in daleč od bio piščancev... so navadni hlevski piscanci, polni antibiotikov in hormonov, ki jih vsebuje piščančja krma. mogoce jejo malo več zit in mogoce umrejo na bolj human nacin, saj zraven prodajajo tudi noge, tako, da ves, da so bili zaklani in ne kaj drugega... če pa lahko priporočaš, kakšnega, ki je kaj drugega, pa bi bil nadvse vesel. ker nimam ne vrta, ne kmetije, se tezko lotim gojenja svojih (mogoče na balkonu?) in vedno iscem kvalitetne sestavien za svoje kuho in ker je drugo meso (teletino in govedino) že mogoče dobiti "bio" ter tudi druge kvalitetnejse oblike... s perutnino pa je slabo. race so večinoma madzarske, piscanci in piscancje meso pa iz perutnine ptuj. skratka malo me skrbi slovenska prehrambena industrija, saj posveča zdravi hrani zelo malo pozornosti, kaj sele odgovonosti do okolja, zivali in ljudi... v sloveniji enostavno težko prideš do dobrih sestavin. mesarji so izumirajoča vrsta, ki jo je zamenjal hladilnik s pakiranim mesom v umetni atmosferi, ki zdrzi v hladilniku 3 tedne... vzemi ali pusti... je pa seveda tudi res, da na drugi strani potrošniki nismo (niso) zahtevni... ampak to je že druga tema. skratka se vedno na lovu za dobrim piščancem, ki ga lahko kupim brez problema v ljubljani... ;) cellnetneznan uporabnik
1. mar 2009 17:26
Mene pa vse to spominja na tisti vic, ko pride mož v mesnico in pravi, da je bil zajec, ki ga je zadnjič kupil poln šiber in da takega ne bo nikdar več kupil. Mesar mu pa svetuje, da naslednjič povpraša po takem, ki je umrl od smeha. Pa brez zamese. Vsa hrana, ki jo mešajo naše mešalnice krmil ni polna antibiotikov in še ne vem česa. Tudi ta hrana mora zadostiti določenim normativom, da hrana ne škoduje zdravju živali niti ljudi, ki bodo kasneje te živali uživali. V intenzivni reji živali je veliko živali na kupu in večja je tudi možnost, da se razširijo razne bolezni. Prav zaradi tega je potrebno, da te živali zaščitijo z določenimi zdravili, seveda v točno določenih odmerkih in v točno določenih časovnih obdobjih. Ni vse kaj jemo kar tako polno ne vem česa, seveda pa je drugačno kot tisto, ki je vzgojeno v domačem hlevu ali na vrtu. Strinjam se, da vsi pač ne moremo gojiti živali ali sejati svojega vrta, ker za to preprosto nimamo možnosti, časa ali volje. Toda tudi prehrambena industrija se trudi, da zagotavlja zdravo in primerno pridelano hrano, ki ne ogroža človeškega življenja. Seveda pa včasih enostavno niso poznani nekateri vplivi na naše zdravje, kljub temu, da so zdravila in dodatki, ki jih dobivajo v prehrani te živali testirani. Določena škoda se pojavi šele čez čas. Nekaj mi je pa jasno, da se o bio prehrani, bio živilih, bio gojenih živalih veliko veliko govori, ko pa proizvajalci pogledajo številke o prodaji teh živil je pa situacija popolnoma drugačna. Stroški pridelavo so veliki, stroški nabave takih surovin so veliki - na drugi strani pa je prodaja teh izdelkov zelo zelo majhna. Ljude bi bio - ampa ne po taki ceni. Cena pa je velika, ker je prodana količina majhna, ker izdelki ležijo na policah, pa čeprav so to odlični izdelki. Mislim, da je nekaj tudi na tem, da ljudje ne zaupajo napisu "bio". Veste "bio" se skoraj nikjer ne vidi (razen mogoče pri drobnejših jabolkih in hruškah, manj bujni solati in radiču...), tega "bio" se tudi vedno ne okuša - mogoče je še najbolj "bo" zavest, da smo z uporabo teh izdelkov nekaj naredili zase. Jaz še najbolj zaupam svoji "bio" zelenjavi. pa l.p. tedi
1. mar 2009 18:47
ojoj, kam smo zašli. jaz sem samo želel vedet, če se da dobit dobro kuro pri nas, ki je živela srečno življenje na svojih 20m2 in se je zdrava brez antibiotikov gibala po svetu in zredila brez hormonov... ;) ko govorimo o bio pa, seveda se ne prodaja če ni... v trgovinah dobiš sicer cel kup nekih bio specialitet, ki so drage in s osnovno prehrano nimajo veliko skupnega. zelo malo pa je osnovnih sestavin, ki so bio. sadje, zelenjava, meso, mleko, mlečni izdelki, jajca... res da so bio izdelki nekoliko dražji, vendar ponavadi tudi kvalitetnejši (govorim predvsem o osnovnih sestavinah in ne predelanih izdelkih, ti me v bistvu ne zanimajo..., ker rad kuham in kuham kvalitetno...). ko enkrat poskusiš hrano, ki je proizvedena na naraven način, ne gre več nazaj. zadnjič sem kupil jajca, navadna, ker ni bilo bio jajc. nato sem si naredil jajca, eno bio iz proste reje in drugo navadno. okus rumenjaka je neprimerjiv... enako je z mesom. bio govedina pašnih živali in hlevska... po vonju farmske svinjine me mine lakota... da ne omenjam okusa mleka... skratka bio ponavadi ne pomeni samo bio, temveč tudi neko odgovornost. do narave in nas samih. čeprav najbrž v sloveniji ni tako množičnega gibanja v to smer, ker je načeloma hrana v slovenskih trgovinah nadpovprečne kvalitete. skoraj vsak ima svoj vrt. ali pa sorodnike na deželi, kjer dobi kaj dobrega za ozimnico. pa vseeno, v slovenskih trgovinah je edini (vsaj ko sem nazadnje preverjal lani) polnozrnat kruh en sam. naključje je, da je tudi bio. prva bio jajca so v trgovinah šele kako leto. z nehomogenziranim mlekom je tudi tako. bio mleko je novost. in lahko še nadaljujem... cellnet
1. mar 2009 19:18
Samo to...cena ekoloških izdelkov je posledično večja tudi zaradi manjšega pridelka na enoto površine v primerjavi z konvencionalno pridelavo. Drugače pa je v tujini skrb za živila na zelo večjem nivoju predvsem zahvaljujoč se zahtevanemu Global gap certifikatu. nitta
1. mar 2009 20:13
Cellnet, prosim zaupajte še meni vir bio govedine in teletine, pa svinjine. Za jajca tudi jaz vem, da se zdaj bio že da dobiti v trgovinah, pa tudi nekaj malega bio sadja in zelenjave je vedno na voljo tam nekje v kotu oddelka s sadjem in zelenjavo. Pri mesu pa čisto pogrnem. Je pa res, da mi beseda mesarja, ki trdi, da je eno meso bio, prav nič ne pomeni, nekako bolj zaupam trgovinskim oznakam bio, ki so (verjetno) pod nadzorom inšpekcij. Smešno kajne... LP anajana Sporočilo je spremenil(a) anajana dne 01. mar 2009 20:13:32
1. mar 2009 21:20
Eko tržnice, tudi po moje najbol zihr, pa tudi v trgovinah z eko izdelki mislim da imajo tudi meso. nitta
1. mar 2009 21:50
Moj oče pa "nasadi" kokoši (pod "kočko"-kokoš, ki je pripravljena na to, da 11 jajc) in čez tri tedne se ponavadi izvali kar večina piščančkov. Potem pa jih rade volje tudi komu podari. krkaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Venturini |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Kakijeva nevesta
Casarecce iz čičerike z bučo, porom, brokolijem, šetrajem, parmezanom in olivami