25. feb 2009 10:34
Sem zaspanka. Kar sem podedovala. V študentskih časih sem prespala vse vožnje z vlakom po Evropi, kav sploh ne štejem, ampak ob desetih zvečer bi jaz že zelo rada spala.....ob sobotah popoldne tudi. Prve dni dopusta ponavadi spim po 11 ur v kosu. Bjutislip jemljem blazno dobesedno
Pred desetletjem in nekaj sem imela teden in pol slabega spanja do nespanja in to me je s pospeškom sesulo (kar je tudi edinih deset dni, ko nisem mogla zaspati) in potem so me zdravniki lepo pozdravili - skratka, to, da nisem mogla spati, je bil znak, da je zdravje na psu in je bil, hvala bogu, signal tako intenziven, da smo vse lepo popravili. Je pa bilo tistih deset dni brez spanja tako grozljvih, da je za eno življenje to zadosti in če bom še kdaj padla v kakšno nespečno situacijo, grem nemudoma po pomoč. Tudi slučajno se ne bom samozdravila, tudi ne bom sredi noči likala in pospravljala in po obvoznici se tudi ne nameravam voziti - to je vse preveč nevarno...
Se mi vsi, ki imate težave s spanjem smilite - ja, zadnje dni me neko sočutje napada, kaj pa vem, mah, po moje bo minilo
....My point is, če imate težave s spanjem, ne sprijaznite se s tem. Sprijazniti se z nespečnostjo, to pomeni, ne odpravljati vzrokov za nespečnost. Vzroki za nespečnost so pa vsa tista psihološka bagaža in balast (negativni čustveni vzorci, frustracije, imenujte to, kakor hočete....), ki jo človek prenaša s sabo, pa bi bilo mnogo bolje, da bi večino tega odvrgl nekje na poti.
Ker, edini legitimni razlog za to, da ne spimo, je bolezen nas samih in naših dragih. Pa še pri taki zadevi pride človek hitro k pameti in ugotovi, da neprespan in zblojen ravno ne pomaga nikomur. Vsi ostali razlogi za nespečnost pa spadajo v kategorijo psihološkega balasta in tega se je treba rešiti in to na pravilen način.
Vendelina jr.