19. feb 2009 13:53
Konec koncev Sharon nič ne pomaga, če se še tule delimo na dva klana "za" in "proti" spuščanju mačk ven. Tega je zadosti že na drugih "živalskih" forumih. Če bo mucka posvojila s pomočjo društva Mačjelovka ali od začasnih skrbnikov, ki mucke oddajajo na naslovih, ki sem jih nalepila na začetku teme, bo itak podpisala posvojitveno pogodbo, ki v večini primerov posvojitelja zavezuje, da bo mački omogočil izključno notranje bivanje, veterinarsko oskrbo in visokokvalitetno prehrano. Taki so pač pogoji in pika.
Pravkar sem prišla od veterinapja, ker sem mojega posvojenčka, 5 mesecev starega mucka peljala cepit in se dogovorit za kastracijo, pa še močno se je začel praskati po ušeskih, tako, da sem domnevala, da so prisotne garje. Veterinar mucka ni mogel takoj cepiti, ker je ugotovil, da bo potrebno še enkrat odpraviti notranje zajedalce (da se mu ob cepivu ne bo potrebno "boriti" še z zmanjšamo odpornostjo zaradi tega), hkrati pa tudi garje. Kljub temu, da navzven umazanije v ušesih skoraj ni bilo videti, me je ob veterinarjevem čiščenju mačjih ušes kar osupnilo. Koliko"materiala" je bilo notri, noro. Potem mi je veterinar (ki sicer zdravi ogromno mačk, tudi tistih, ki jih polovijo in na varno spravijo Mačjelovke) povedal, da je večino prostoživačih mačk, ki jim garij nikoli niso odpravljali skoraj gluhih (sluhovodi se popolnoma ali skoraj popolnoma zamašijo) in so prav te mačke v večini žrtve avtomobilov! Skratka - svoboda je lahko usodna tudi zaradi takih reči, magari na domačem dvorišču.
Moj maček je ves čas notri, čeprav živimo na vasi. Zaenkrat osnovnii pogoji, da bi čutila, da je tudi zunaj varen, še niso izpolnjeni. Ven gre le z mano, na dvorišče, ko obešam perilo ali grem po drva, potem pa nazaj v hišo in na srečo nima nobene želje po raziskuvanju okolice (še). Dokler ne bo cepljen proti vsem nalezljivim boleznim in kastriran ga kaj več tudi ne mislim spuščati na svobodo. Moj argument je - žalostna smrt prejšnjega, nekastriranega, svobodno "pohajajočega" muca, ki nam je poginil po nekaj dneh zdravljenja, ki pa na žalost, proti hudemu mačjemu prehladu (in zelo verjetno levkozi) ni več pomagalo. Tako to gre... in še vedno imam slabo vest, da nisem naredila vsega kar bi lahko, da bi to preprečila.
mamaF - Mojca