15. feb 2009 18:17
Fleur, moje belgijske izkušnje grejo takole: valonski del Belgije ima super kulinariko, na flamskem delu se pa razen vaflov v osnovi ne da nič pojesti - in je človek potem "prisiljen" jesti čokolado....
Sicer glede kulinaričnega okusa sedemnajstletnika - pri teh letih ti itak ni nič jasno in seveda tudi glede hrane ne in potem se otroci res hranijo s tisto packarijo, ki jo omenja lady nola.
Mene sicer vedno malo zvije ob navedbi "slovenske tradicionalne hrane". Pa to je tista tradicionalna hrana sivomaslinaste boje, mastna in močnata in nedefiniranega okusa, po kateri smrdi kuhinja in ki ji moja sodelavka ljubkovalno pravi "klej za črevesje".....in ki jo jedla sirotinja v devetnjastem stoletju (in sanjala po dolgočasni meščanski hrani ali dolgočasni avtrijski meščanski kuhinji)....Hočem reči, bo sintagmi "slovenska tradicionalna hrana" dobim asociacijo na kak socialni realizem 19. stoletja, en lonec žgancev na sredi in potem pleme za mizo, vsak s svojo žlico in potem lovijo tiste žgancev v skupni skledi....in moja naslednja asociacija je, kako nas slovenski etnologi zadnjih dvajset let posiljujejo s tem, da slovenska identiteta je pa točno to, ta "tradicionalna hrana"....in če je že totalno neokusno, je vsaj echt sloveniš....
Sicer fleur, ti si še mlada, mene je pa malo odneslo. Ampak, daj mi povej, a maš kakšen zgodovinski science project, da morata s tistih belgijskim adolescentom jesti "tradicionalno hrano". Ali pa kakšno "umetniško instalacijo, kjer je fazon, da se je nekaj iz dveh stoletij nazaj"? Ker, če ni nič od tega, potem, halo, živimo v 21. stoletju in imamo v tej lepi deželi luksuz tržnice v samem središču mesta (ne vem, če si predstavljaš, kakšen luksuz je v Bruslju priti na živilsko tržnico - je manjša od ljubljanske, cene so pa ohoho visoke, ker v tisti severni deželi bolj malo stvari zraste) in prihaja sem sveža zelenjava itd in ljudje s severa dobesedno "padejo dol" že ob pogledu na tržnico. Namesto "tradicionalno slovenskega" pripravi kaj, kjer se sestavine dobijo tu, pri nas in so tudi tu zrasle. Npr šparglji s pršutom, npr regrat s trdo kuhanim jajcem, olivnim oljem in opečenim pršutom. Pa npr goveji karpačo na regratu (krava je z eu sistemom sledljivo slovenska, regrat tudi, nabran na bližnjem travniku). Pa tudi zelo slovenski so različni kruhi, ki jih pečejo naši peki in potem to namazano z bohinjskimi namazi. Pa slivova marmelada - mi to malo bolj samoumevno razumemo, halo, la confiture de prune je v belgiji višjecenovna marmelada - pri nas se pa z njo dobesedno obmetavamo....
Pa zelo slovenske so postrvi (saj imamo ribogojnice, a ne?), pečene na maslu in potresene z mletimi orehi in potem za prilogo opečene bučke (orehi so zrasli v tej državi, bučke so pa iz domače skrinje). Pa več kot transregijska zadeva je to, če npr delaš sirove žličnike z zdrobom, jajcem in potem kaneš še nekaj kapljic bučnega olja (zelo vzhodna Slovenija), ta masa počiva dve uri, nakar jo zviješ v folijo in 45 minut kuhaš v kropu - in to potem daš kot prilogo h kakršnemkoli mesu ali pa poliješ s smetanovo omako.......Pa echt slovenski so ciplji - poglej, ni dolgo, ko je kolegica anamarija objavila super enostaven recept za prste si oblizat.
In da ne pozabim dame med slovenskimi sladicami - blejske kremne rezine.
Saj je gibanica zelo okej, ampak blejska kremna je meni bolj ladylike...
Pa pri kruhičih je treba še poudariti belokranjsko pogačo - jo belokranjci stalno prodajalo v našem lepem mestu, ali pa pojdi na inštrukcije k lady Atini, ona to zna v nulo.
Hočem reči, čim se odcepiš od 19. stoletja, se ti odpre masa možnosti. Kot sem rekla, v tej državi zraste marsikaj dobrega in raznovrstnega in če bi se ljudje tega zavedali in znali ceniti, da ne rečem, promovirati, nas ne bi nič ustavilo....
Vendelina jr.