Slovenska tradicionalna hrana

tulka  

član od: 9.8.2008

sporočila: 2960

16. feb 2009 20:48

Kar nekaj odličnih idej si dobila, sama navijam za lahko večerjo - kot je riba in zelenjava / krompir (morda za rezervo pišče, če bi fanta riba onesrečila) s solato ter preprosto sladico (tvoja ideja z vanilijevim sladoledom in bučnim oljem je krasna).

Še lastna izkušnja: ko smo imeli v gosteh goste iz raznih držav (Filipinko, Mehičanko, Italijana, Katalonca  in Avstrijca) je moja mami naredila za predjed bučno juho, za glavno jed ajdove žgance s kranjsko klobaso in zeljem... so pojedli vse in bili povsem očarani.

Me pa resnično pogreje, ko ljudje ob 'slovenski tradicionalni jedi' pomislijo na brezbarvno in dolgočasno hrano! Tokrat se ne bom spuščala v razmišljanje o narodnem ponosu in poznavanju lastnih tradicij, čeprav sem vsaj na Kulinariki pričakovala več razgledanosti...

tulka

pe3ca  

član od: 9.1.2009

sporočila: 292

16. feb 2009 21:37

Kaj pa kakšna gobova juha, pa štajerska kisla juha (mesna ali pa iz želodčka in srčka), pa ocvrti šampinjoni, pa štrudl ne pozabit, štefani pečanka (z mletim mesom), ljubljanski zrezek, krompirjev golaž s hrenovko (to sem jaz danes kuhala) in posladek ognjiščna potica (navadno kvašeno testo razvlečeš po pekaču na to testo pa nadevaš nadev iz skute, kisle smetane katerima primešaš vanilij. puding v prahu, na vrh potrosiš z borovnicami ali jagodami ali malinami...po okusu sladkaš), pa kakšen bograč, segedin golaž, mesna rulada,....čeprav vse ni čisto slovensko tradicionalno, je pa okusno... pe3ca

Nasja  

član od: 10.6.2003

sporočila: 815

16. feb 2009 22:54

magnolija je napisal/a:
Sama sem po izobrazbi etnologinja in kult. antopologinja in moram vstopiti v bran svoji stroki. Nikakor se ne strinjam, da bi bili etnologi tisti, ki posiljujemo z žganci in poticami, saj smo pogosto ravno mi tisti, ki opozarjam, da je kulturne pojave potrebno obravnavati v kontekstu časa, kraja, družbenih skupin, ... in dobimo ošpice ob raznoraznih "tipičnih slovesnkih" zadevah. Od jedi, narodnih noš in podobnih izmišljotin. Zavedati se je potrebno, da je ravno izjemna raznolikost in pestrost glavna značilnost in bogastvo Slovenije. Na tem območju se stikajo in prepletajo primorski, panonski in alpski vplivi. Tako tudi pri gastonomski dediščini nikakor ni "tipična slovenska hrana" prehrana gorenjskega kmeta v 19 stoletju. Enako značilna je prehrana meščanov, graščakov, duhovnikov, sodnikov, kajžarjev in japijev, prehrana v srednjem veku ali 21. stoletju, prehrana Primorcev, Ljubljačanov ali Belokranjcev ... blejska rezina in žabji kraki, postrvi ... Res pa je, da se v sloveniji kot etnologe predtavlja in upošteva raznorazne upokojene učiteljice in ekonomiste, ki na starost gojijo romantično - nostalgični odnos do dediščine, ki nima ravno veliko skupnih točk s strokvnim odnosom, ampak to je že druga zdodba. magnolija Sporočilo je spremenil(a) magnolija dne 16. feb 2009 20:09:54

 

Lepo, da si se oglasila, in se seveda opravičujem, da sem vrgla etnologe in "etnologe" v isti koš.

Upam, da boste strokovnjaki bolj glasni s promocijo svojih dognanj, da ne bo prevladal romantično-nostalgični glas laične javnosti.

Sicer mi je pa zelo všeč, koliko dobrih predlogov za pravo pestro  slovensko hrano se je že nabralo v tej temi.

Nasja

Atina  

član od: 29.11.2004

sporočila: 3792

17. feb 2009 1:54

Magnolija, prav čakala sem te tukaj!

Atina

hedonist  

član od: 26.6.2008

sporočila: 5048

17. feb 2009 8:42

Dobro, Magnolija, veliko resnice je v tvojih besedah vendar pa se takoj poraja vprašanje, zakaj pa pa temu ni drugače? Očitati starim "upokojeni učiteljem in ekonomistom" da furajo romantično nostalgični odnos do dediščine,ki to ni je pač premalo, da se stanje spremeni. Kje pa je mladi potencial s svežimi idejami in drugačno doktrino in resnicami kaj je slovenska nacionalna kuhinja, katere so prave narodne noše, etc.........? Sej zdaj bi pa že bil čas, da bi se slišal tudi njihov glas ne pa da o tej očitno občutljivi temaitiki govorijo in prodajajo svojo sveto resnico zgolj trije ali štirje "uveli" strokovnjaki. Po drugi strani pa poglejmo, kaj slovenski nacionalni urad za promocijo in turizem ponuja, kot tipične kulinarične simbole slovenstva po vsem svetu. Tko da zadeva je rahlo konfuzna in močno dvomim, da se bo kaj kmalu spremenila. Do tedaj pa bomo morali pač hočeš nočeš priznati , da so elementi naše nacionalne kulinarike pač taki, da nekateri ob njih zardevajo in da jih je tega sram kajti pred celim svetom se hvaliti z žganci, močnikom, štruklji pa res ne gre. Še več , po mnenju nekateirh "prosvetljenih svetovljanov" je to pač hrana revežev , hlapcev in kaj vem kaj še. LP hedonist

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

17. feb 2009 9:50

Ker je tista z "etnologi" izvirno moja, čutim dolžnost, da pojasnim: Medijsko sta najbolj znana gospoda Bogataj in Ovsec. Oba veliko znata in imata nedvomno zasluge za to, da se zavedamo nekaterih kvalitet in običajev iz preteklosti, oziroma, da se zavedamo preteklih korenin našega današnjega početja. In ta dva sta očitno uspela predstaviti svoje delo in svoje znanje (meni ju je čisto gušt poslušati in brati), medtem ko se drugih delov (te iste stroke) preprosto ne sliši dovolj. Zakaj je tako, ne vem, samo ugotavljam, da drugih ne slišim. Nekako o slovenski kuluturi in identiteti govorimo v pretekliku. Povprečno inteligenten človek zmore našteti nekaj elementov slovenske kuluture in ti elementi datirajo maksimalno do 1950, potem je pa kar konec. Z vsem spoštovanjem do preteklosti in negovanjem tradicije, ampak, moj datum kaže na 17. 2. 2009. Ampak za sedanjost kot da ni prostora. Duh preteklosti veselo in za moj okus (pa vidim, da nisem edina) skače po slovenski kuhinji - materialni dokaz je tudi slovenski turistični portal, kjer se slovenska kuhinja kar nekako enači s tradicionalno, tako da pridemo do ugotovitve, da slovensko=tradicionalno. Pa ni tako samo pri kuhinji - ko so tista vsakoletna tekmovanja v spominkih - je tam vedno blazno veliko replik ali pomanjševalnic nekih predmetov, ki so jih kao uporabljali v 17. stoletju (jaz v nobenem kraju ne kupim nobene replike nečesa iz 17. stoletja, kupim knjigo o 17. stoletju in ko bom velika, še kakšno starino iz 17. stoletja...od suvenirjev me pa zanima življenje mojih sodobnikov v drugih krajev). Preden me totalno v tretjo smer odnese: ko govorimo o slovenski kuhinji je po moje težava v tem, da o kuhinji govorijo etnologi (dasiravno bi morala jaz kot družboslovka držati en solidarnostni štih vsem kolegom družboslovcem in humanistom), namesto, da bi govorili kuharji. Kuharji tu in zdaj, ne tisti, ki so včasih kuhali. V naši kulinarični kulturi (še) NI velikih kuharjev. Takih kuharjev, ki bi imeli svoje restavracije (še Eric se seli na Madeiro) in bi se hodilo jest k njim. In bi potem te restavracije dobivale Michelinove zvezdice zaradi svoje dobre kuhinje. Pa do zvezdic je še daleč. Pri nas je že totalna težava srečati kuharja in ga pohvaliti - ker preprosto še ni te navade. Pri nas ni na vhodu restavracije jedilnika in zraven napisa, kuha vam ta-in-ta. Oziroma, je takih primerov tako malo, da prsti ene roke zadoščajo pri naštevanju. In zaradi tega je imela kolegica malo težav s konceptom, kaj naj pripravi svojemu gostu. Upam, fleur, da jih zdaj nimaš več, pa tudi ostali smo, upam, malo napredovali. Vendelina jr.

španga  

član od: 8.2.2009

sporočila: 23

17. jul 2009 21:51

Lep pozdrav. Sem na študijski izmenjavi v Nemčiji in jutri bomo organizirali večer, kjer bo vsak študent pripravil tradicionalno jed iz svoje države. Zanima me, kaj mi priporočate, da pripravim jaz. Nisem ravno ekspert v kuhinji, zato mi zapletene stvari ne ležijo najbolje:) Bom zelo vesela vaših predlogov. španga

5rusa  

član od: 19.10.2005

sporočila: 285

18. jul 2009 10:37

če še ni prepozno: ne vem, koliko so (ste) študentje mahnjeni na meso, za malo bolj obilno večerjo (ali pa tudi ne, vsak si bo vzel, kar bo hotel) bi ti predlagala , da narediš bobiče (iz baze), zraven pa mlad krompirček v pečici, midva mu dodava koščke korenčka in ga pripraviva ali posutega s kumino ali z rožmarinom, včasih spet s kakšno drugo dišavnico (samo eno) ter soljo in poprom. če tvoj budžet dopušča ribe, pa vsekakor ribe in krompirček v pečici in veliko skledo okisane solate (kakšnega koli zelenja, lahko kombiniraš z radičem, rukolo, motovilcem ...) in česnom. 5rusa

kresimir  

član od: 25.1.2002

sporočila: 180

20. jul 2009 11:42

Pozdravljeni Malo pozno, pa vendar bom dodal nekaj osebnih mnenj. Pred leti smo tudi sami imeli obiske dijakov in študentov v našem kraju, ki pa so bivali pri nas. Takrat smo poiskali strokovno pomoč ki nam je svetovala sledeče: - z gosti se pogovoriti o njihovih prehranjevalnih navadah (obroki-zajtrk,kosilo,večerja,malica…), - določiti morebitne posebnosti v prehranjevanju (težave z prebavili,diete,alergije…) - ne smemo pozabiti na njihovo starost in status (otroci vendar imajo drugačno prehrano kot starejše osebe, učenci,študenti pa so itak skupina za sebe, kjer ne porabijo veliko fizične energije pač pa …) - tu je še vprašanje kraja (država,kontinent,verska prepričanja …) hladnejša ali toplejša klima, višinska razlika,morje,gore … - obdržati kontinuiteto osebnega prehranjevanja (saj se bo oseba vrnila v svoj kraj domov v domačo kuhinjo), tipične in tradicionalne jedi pa ponuditi z občutkom (pojasniti sestavine in načine priprave ter pomen jedi v domačem kraju …) Pa še nekaj zadreg kot turističnega delavca in gostinca: - še vedno me bega uporaba terminov tipično in tradicionalno v smislu gostinstva in turizma. Naj pojasnim: za pusta si vedno privoščimo krof! Torej, vsako leto tradicionalno slavimo pusta in ponudimo zraven, tudi tradicionalno jed, krof. Za krof, kot jed, pa ne moremo povedati da, je tipična jed za določen kraj, saj ga ponudijo skorajda vsepovsod …glej izvleček iz SSKJ spodaj! ALI SE MOTIM!?? 1. tradicionálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik ♪ 1. típičen -čna -o prid., típičnejši (í) ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste: analizirati problematiko na nekaj tipičnih primerih; tipični znaki bolezni; tipičen pojav; tak potek, razvoj je tipičen; gojiti za to pokrajino tipične rastline // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bil je tipičen birokrat; po videzu je tipičen severnjak típično prisl.: ravnala je tipično žensko / v povedni rabi zanj je tipično, da vedno zamuja; sam.: za to umetnost je značilno upodabljanje tipičnega ♪ 2. típičnost -i ž (í) lastnost, značilnost tipičnega: novim stavbam manjka pokrajinske tipičnosti; tipičnost italijanskih neorealističnih filmov / opisovati meščansko življenje v njegovi tipičnosti ♪ LP [sommelier] krešimir

španga  

član od: 8.2.2009

sporočila: 23

20. jul 2009 19:02

No, naj vam povem,da sem jim na koncu pripravila Slivove cmoke in so bili vsi več kot navdušeni.:) španga

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Venturini
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti