11. feb 2009 15:01
Jaz sem ob tem samo spomnim na ponesrečence v Andih (v knjigi je njihovo preživetje veliko bolj brutalno opisano kot v filmu), al pa če gledam Beara V Ultimate Survival, kjer je nesrečnež zmazal že kaj veliko hujšega kot deževnika. Za mastne denarce, seveda.
Ko sem vandrala po Koreji, sem skoraj bruhala ob pogledu na kotel ogabnih žuželk, ki jih je ena ženička z velikim nasmeškom ponujala nam, zgroženim belim popotnikom ... Smrad je bil nepopisen, ko sem pa videla kolega, da je dal eno tisto orjaško (sicer praženo) bubo v usta, pa sem začutila tisti znan naval kisline nekje na vrhu grla ... in pazite to, reče on, da imajo okus po pečenem jajcu .. saj vem, saj vem, beljakovine ...
Kje že, na Japonskem ali nemara celo v Evropi, prirejajo tekmovanja v smislu: Kdor si upa narediti to in to, dobi nagrado (ponavadi zelo bogato nagrado) ... in so si ljudje tiščali v usta škorpijone, gosenice, grizli živim kačam glave ...
Kaj vse bi človek naredil v krizni situaciji, ne ve tako dolgo, dokler ni v njej. Nikoli ne reci nikoli, ali kako že ... sploh pa, če so denarci v igri.
jancka