5. jan 2011 17:07
Sem pa tja se kdaj zgodi, da me zgrožen posameznik vpraša, kako lahko trdim, da je moje milo neškodljivo, celo zdravo za kožo, če pa za izdelavo uporabljam LUG (NaOH – natrijev hidroksid). Glede na definicijo, ki jo ponuja Wikipedija, me reakcija niti ne čudi (pa nočem trditi, da je Wikipedija edini vir inf., ki jo ljudje imamo, zgolj kot demonstracija):
"Natrijev hidroksid brezvodni (NaOH) (kroglice, luske, mikrogranule) je trda kristalična snov bele barve in brez okusa. Kemijska formula je NaOH. Natrijev hidroksid je jedek in povzroča hude opekline, pri vdihovanju pa lahko pride tudi do pljučnega endema. NaOH in njegove raztopine niso gorljive vendar se v stiku z vodo sproži eksotermna reakcija pri kateri se razvije veliko toplote".
(Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Natrijev_hidroks)
Ker me veseli, da ljudje ne nasedajo vsaki nebulozi, ki jim jo hočejo / hočemo prodati, bom poizkusila na čim bolj enostaven način razložiti proces izdelave mila.
Najprej bi stopila korak ali dva nazaj v preteklost. V čas, ko se naši predniki niso mogli enostavno zapeljati do trgovine in kupiti luga s police, ampak so ga pridobivali iz lesnega pepela, tako da so čezenj filtrirali vodo. Vsebnost luga v takšni raztopini pa je težko nadzorovati in tako izdelovalci mila niso mogli točno določiti, koliko raztopine potrebujejo za neko količino maščobe. Kdo od vas se bo mogoče celo spomnil, da je babičino milo bilo dražeče in je sušilo kožo. To je verjetno zato, ker je v milu ostal lug, ki ni reagiral z maščobo.
Danes seveda lahko količino luga zelo natančno izmerimo in z raziskavami so tudi ugotovili koliko luga je potrebnega za saponifikacijo enote določene maščobe. Ker olja vsebujejo različno kombinacijo maščobnih kislin, je tudi količina luga za vsako olje različna.
Kaj je to saponifikacija?
Saponifikacija je reakcija, ki se zgodi, če združimo bazo (natrijev hidroksid) in maščobo. "Rastlinska olja in živalske maščobe so mastni estri v obliki trigliceridov. Baza alkalijske kovine pretrga vezi estra in povzroči nastanek maščobnih kislin in glicerola". (Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Saponifikacija)
Glicerol se nato veže naprej in nastane GLICERIN (pogosto imenovan tudi stranski produkt saponifikacije), natrij pa se veže z maščobnimi kislinami in nastane MILO.
Saponifikacija je torej kemijska reakcija, ki razdre molekule luga in maščobe, ki se potem sestavijo nazaj v drugačno formacijo. Ta pa nima več takšnega učinka na kožo (oz. na vse kar je organskega), kot ga ima lug.
Lug + maščoba = glicerin + milo
Nobeno milo ne more nastati brez uporabe luga in nobeno,
pravilno izdelano milo nima ostanka (nereagiranega) luga.
Zato za vse tiste, ki vas zanima: » Ne moje milo NE vsebuje luga!« ;)
Tako, toliko jaz vem o tem kako nastane milo in kakšno vlogo ima lug pri tem
OleaSativa