Tetoviranje

21. maj 2012 12:37

Kačča, ne tako površno, no.

Jaz sem rekla, da mi tatuji niso všeč. Nisem rekla, da mi zato niso všeč ljudje s tatuji in tatu mojega kaj-pa-vem, zobozdravnika je njegova stvar, ne moja.  Njegova v smislu njegove zasebne odločitve, ki jo čisto spoštujem. Kar ne pomeni, da ne smem  imeti mnenja o tem. In kar mi ne dovoli, da bi rekla, da naj ali tisto tetovažo odstrani, ker da mi ni všeč, ker v nasprotnem primeru me ne bo več tja. Štekaš nijanse, kačča, my dear?

Ampak eno je, kako smo načelni in kako se trudimo biti taki tudi v praksi, drugo pa je, kako nas neki klišeji in vzorci, hoteli-ali-ne, vodijo do nekih zapažanj ali še česa.

Ker stvar je naslednja, ko se začne z nečim pretiravati - se zgodi, da ta lastnost preprosto "poje" osebnost. Nekdo, ki je sicer super, kaj-pa-vem, metalurg, bo, če bo imel tatuje na rokah od ramena do prstov postal "tisti s tetoviranima rokama". Njegove ostale kvalitete se bodo v percepiji ostalih prestavile na nižja mesta. Pa tista Metka iz saldakontov - pa katera Metka - Ah, tista z delfinom na nadlahti, pa še nekaj ima na mečih - ja, zdaj se pa spomnim.... no, ta mekta lahko zna kontni plan v  nulo in je dobra v svojem delu, ampak ona bo (pa tudi Metka s tatuji.  Intega je škoda.

Last but not least:

Ta ideja, da "kaj mene briga, kaj drugi počnejo, njihovo življenje je njihova stvar" - ima tudi svoje omejitve. Prva je ta, da od ene točke naprej nas pa mora skrbeti, kaj drugi počnejo. Pa mene veselje nekaterih do tetoviranja tule še najmanj do sploh ne skrbi. Govorim o tem, da to zapiranje pred tem, kaj vse se še dogaja poleg nas in okrog nas in samo furanja po svoji špuri ni dobro. Se ne velja tako prijeti za "kaj mene briga, kaj drugi počnejo....", ker v soseščini je marsikaj. Npr: družinsko nasilje, ostarel in osamljen človek. A to je tudi v "ne briga me" kategoriji?

Druga omejitev pa zaradi tega, ker v "kaj mene briga, kaj drugi počnejo, njihovo življenje in njihova stvar" je skrit en čisto navaden pubertetniški egoizem, ki traja tudi v zrelih letih gre v bistvu takole: Pustite me pri miru pri mojem mnenju in mojih odločitvah, moje življenje je moje, moje odločitve so zato, ker so moje, najboljše zame in dajte mi no mir! Mene ne briga za ostale, ergo, prepovedano je vtikati se vame. Takih nedoraslih primerkov vseh starosti je v tej deželi kot solate. Se jih vidi na parkingih, ki so rezervirani za telesno hendikepirane osebe. Pa se jih vidi takrat, ko malo izsiljujejo v prometu. Pa se jih vidi takrat, ko besno in ad hominem reagirajo na kritiko, ki je šla ad rem. Pa na raznih forumih, ko bolj malo do nič razumejo....

21. maj 2012 12:58

Vendelina, v dosti stvareh, ki jih napišeš, se strinjam s tabo, me pa moti tvoj način - ker iz najmanjšega zapisa narediš psihoanalizo osebe, ki jo podaš na podcenjevalen "my dear" način. Mogoče sem zato tudi tvoje zapise o tatujih dojela tako. Pa moj post sploh ni letel direktno nate, presenetil me je pač tak množičen negativen odziv. :)

O oznakah ljudi - nekdo je "tisti s tatuji", nekdo drug je "oni ful debeli" ali "ona, ki misli, da vse ve", "on, ki se čudno oblači" in podobne (večino negativne) oznake. Temu se ne da izogniti, take oznake uporabljajo vsi, običajno brez slabih namenov, za mene, za tebe, za vse. In meni osebno bi bilo čisto vseeno, če bi bila moja referenca "tista s tatujem na vratu", če bi ga seveda imela, se mi pa zdi, da bi ljudem, ki si dajo tatu na takšno mesto, da je zagotovo opažen, to znalo celo ugajati. Kaj pa vem.

Z vsem napisanim v tem "me ne briga" odstavku definitivno strinjam.Tisto, kar sem zapisala o "njihovih odločitvah in njihovih težavah", pa je letelo na tatuje. Ker je tema o tatujih. In ker se je moj zapis nanašal na tatuje. Prav fascinirana sem, kako lahko iz tega potegneš, da mi je vseeno za družinsko nasilje, ostarele itd. in narediš še pridigo o pubertetniškem egoizmu in obnašanju v prometu. Govorili smo o tatujih, moj zapis se nanaša na to.

Res se ne želim pričkati, zato, prosim, če imaš v mislih spet kakšno podobno analiziranje osebnosti, raje prihrani čas, o temi pa bom z veseljem še kakšno rekla. I come in peace. :D

21. maj 2012 22:45

Pozdravljene,jaz bi pa zeeelo rada imela na rami tigra(glavo),samo oci bi bile modre drugace pa samo crna barva ali osenceno(ne vem kako se rece?).To si ze veliko let zelim pa sem se sele sedaj opogumila.....a katera ve kolk to stane pri Dalanotu,ali pri Srecotu u Kamniski Bistrici?za oba sem ze slisala.....Drugac pa o tatujih ne mislim razpravljat,samo to povem dost sem stara,da razmisljam kaj mi je vsec kaj ne,posledice bom pac sama nosila.saj tudi meni marsikaj na drugih ni vsec,ne kaj delajo,kako se obnasajo,oblacijo,kaksno frizuro majo.....pa jih pustim pri miru.Mogoce "pade" kaksen komentar u moji glavi,pa si mislim:mogoce sem pa jaz tud zanj cudna?Kaj ves?Jaz pravim pustiostale pri miru,pa te bodo drugi tudi......Za kaksen nasvet se pa vseeno priporocam,pa ce kdo ve kolk priblizno to stane?Pa lep pozdrav vsem ......

21. maj 2012 22:52

21. maj 2012 22:55

Ah no vidte da sem cudna,spet sm neki zabrklala,dej pa ne vem zakaj mi dvakrat pise.......sori,upam,da je vsaj enkrat poslano????lp

21. maj 2012 22:56

Za ceno je najbolje poklicat po telefonu in jih vprašat, se ti ne zdi?

21. maj 2012 23:16

martina.pridna, odvisno koliko časa bo tetovator tudi delal tatu. sama sem si ga dala delat pri dalanotu in sem super zadovoljna! naj te cena še najmanj skrbi, pozanimaj se o preteklih delih, osebno se pri tetovatorju že prej oglasi, preglej material itd. sama se o ceni niti slučajno nisem pogovarjala, ker sem rekla, da mi je malo mar za to, naj mi naredi dobro in je to to. cena je bila na koncu nižja kot sem pričakovala, sicer sva na začetku neki rekla koliko, no pa mi je še znižal.

22. maj 2012 0:15

Ok, se moram še enkrat oglasiti, ker sem preletela celoten klepet o tej tematiki.

Sem zagovornica tega, da naj dela vsak kar sam želi, seveda ko je enkrat polnoleten, takrat začne odgovarjati za svoja dejanja. Tatu je tabu tema, kot je tabu tema piercing, kot homoseksualnost, bigamizem itd. Sama imam tatu, zakaj? Moj tatu mi danes, v tem momentu nekaj pomeni (in mi bo tudi v prihodnje), me osrečuje, a ni to bistvo?! Tudi sama sem proti določenim zadevam, samo če nekomu to paše, dokler ne vpliva s tem na drugo osebo oz. druge ljudi.

Razumem "ne všečkanje", ampak razumite, človek se v samo enem dnevu definitivno zgrozi nad vsaj eno, njemu sporno zadevo. Ampak vsak to drugače jemlje.

Pravite, če sploh razmišljamo s svojo glavo kakšni bomo, ko bomo stari, zgubani? Ja točno vem, najprej upam da bom ta leta srečno doživela in se takrat še najmanj ukvarjala s tem, kako izgledam, ker "lepa" z nategnjeno kožo definitivno ne bom, ker nisem niti danes perfektna, še najmanj bom pa takrat. No mogoče sem premlada, da bi to razumela boste rekle, pardon rekli, ampak kolikor sama starejše osebe poznam, jim predvsem veliko pomeni druženje, klepet in ljudje okoli njih in seveda zdravje. No lahko se tudi sami ozrete malo okoli sebe, kar že očitno v praksi obvladate, ampak tudi očitno spregledate najbolj pomembne indikatorje.

No mogoče sem malo bolj na grobo in nastrojeno to napisala, ampak morate tudi vedeti, da se časi spreminjajo.

Žal je še vedno tako, da človeka presojamo najprej na podlagi videza, ampak upam da se bo tudi to spremenilo. Je treba delati na tem, da je potrebno odpreti oči tudi drugam, ne samo tja kjer nam je poznano področje.

Najlažje je biti pameten, vem... Ampak vam bom povedala še nekaj, moj tatu je videl tudi moj pokojni dedek in je bil eden izmed redkih, ki se je brez vprašanj nasmehnil in rekel, da mu je všeč. Ni mu bilo treba povedati kaj pomeni, točno je vedel in niti mu nikoli ni bilo mar kako izgledam, pomembno mu je bilo to da je imel mene. Vedno me je pohvalil, se pohecal z mano, nikoli ni gledal name kot na človeka z napakami..

No malo moje izpovedi, ampak upam, da boste dojeli bistvo.

Razumem standarde, samo dajmo probat da se to spremeni. Razumem predsodke, vsak od nas jih ima.. Tako smo naučeni, samo a moramo bit v teh okvirjih?

Pa še en primer: Mene osebno ne bi motilo, da me na banki sreže nekdo s tatujem, uhanom na obrazu (to niti ne razumem zakaj je narobe, če jih ima večina žensk v ušesih), pa sej je lahko pravtako urejen, veliko bolj me motijo žal kile pudra in umetni nohti. Za urejenost to ni potrebno. Ampak grem še vseeno na banko, mi je bolj pomemben odnos.

Res je da morajo biti meje, drugače bi bil kaos, samo dejmo to premaknit na naslednji nivo.

Pa lep večer.

22. maj 2012 7:53

Ne maram tatujev in se ob njih vedno spomnim tistih, ki se nanašajo na JLA, največkrat poraženo vojsko v zadniu desetletjih in si mislim, da bi jih tako radi dali proč, ampak ne morejo. Verjetno tega ne bi nihče priznal.

Gledam bejbez ogromnimu tatuji, tipe, ki so koderlajsasti in si mislim, kakšne motiv so imeli za večno upodobitev neke slike.

Zanima me pa nekaj: ali je mogoče tauje potem odstraniti, ali je to dosmrtno.

Odpor do tatujev ( in zlatih zob) izhaja tudi iz navedb dogodkov iz kontracijskih taborišč, kjer so iz tetoviranih delov kože izdelovali senčnike za lučke, ki so jih imeli nadljudje. Iz moje kože ne bo nihče delal okraskov, pa tudi zob mi ne bodo pulili, da bi se dokopali do zlata.

Sem bila dovolj nazorna ?

22. maj 2012 9:05

Dandanašnji so tatuji čisto nekaj drugega kot v času Jugoslavije in njenih pripadnikov JLA. Zadnjič sem gledala pevko Alyo in njene tatuje in so se mi zdeli čisto ok. Sama jih nimam in jih nikoli nisem niti želela. Samo primerjave s koncentracijskimi taborišči in take stvari se mi pa zdijo mimo. Moj oče je imel navado reči, joj kakšni bi bili ljudje, če bi se lahko sami delali. Na to se velikokrat spomnim. Ampak z leti sem se naučila, da ima vsak svoj prav, svoj okus, pravico do svojega pogleda na svet, do svoje spolne usmerjenosti, do veroizpovedi.... Mene najbolj motijo ljudje, ki se kljub obilici vode in mila ne umivajo in preoblačijo dovolj. Ko sicer redko zaidem na "trolo", pa moram vohati prešvicana telesa. In sicer dobro prepoznam vonj od danes in star vonj.