19. maj 2012 17:34
Pa mi je uspelo najti en zabaven primer majčke, na kateri ne piše samuraj, ampak hemeroid:
facko
19. maj 2012 17:34
Pa mi je uspelo najti en zabaven primer majčke, na kateri ne piše samuraj, ampak hemeroid:
facko
19. maj 2012 17:41
"najboljši tatoo" kar mi jih je uspelo videti je bilo na poletu iz enega toplega otoka na celino, ženska cirka 40 let je imela kar visoko na lopatici vtetovirano:
In loving memory of my dear husband, Ime Priimek, potem letnici rojstva in smrti. pa križ je bil tudi zraven. Dobro se spomnim, da je bila letnica smrti par let preden sem jo videla na letalu, ženščina je imela pa oblečeno mikico s "špageti" naramnicami. Če ne bi videla s svojimi očmi, ne bi verjela.
Vanja
19. maj 2012 19:41
Hjoj zakaj bi pa jaz potrebovala bonton, če pa ga ti tako očitno (ne) koristiš? in verjemi mi, da vsi pa nimamo kitajskih črk, ker nismo plehki. Nekaterim so tetovaže boljšega simbolnega pomena, nekateri pa zbirajo "spominke" kje drugje.
BTW: če bi ti imela malo več izkušenj, bi mogoče razumela, zakaj si nekateri dajo delat tatuje...
19. maj 2012 20:23
haha, kot dialog slepega in gluhega.
Monika7, tu je izmenjava mnenj in če prebereš tvoj prejšnji prispevek, je jasno, zakaj so ti svetovali bonton. S knjigo nad knjigo, je veljalo včasih, torej enakopravna debata. Ti si pa bila v tistem pisanju malce "freh". Na ta način tisti, ki komunicira na ta način, daje vedeti, da ni povsem prepričan vase in ga vsak pomislek drugih ujezi. Nihče te ni napadel, ti si pa takoj napadalno reagirala.
In zakaj bi bili plehki tisti, ki bi imelu tatoo s kitajskimi črkami, tisti ki imajo zmaja na primer ali srček, pa ne?
Meni je glede tatoojev vseeno.Sin ima enega na ramenu , tako da se izpod majice s kratkimi rokavi ne vidi, in tudi v službi ne, kjer mora nositi srajco (poleti je dovoljena s kratkimi rokavi). To je bila edina stvar, na katero smo ga opozorili, ko se je odločil za tetovažo. Poleg odstranjevanja seveda, a to je že povsem njegov problem. Ima pa vtetoviran en simbol, za katerega vemo vsi, kaj pomeni, ker nas neke reči pač zanimajo.
Se pa strinjam s predhodniki, da so vidni tatooji pri nas še vedno minus pri pogovorih za zaposlitve. Zakaj, vprašaj delodajalce, če že ne akceptiraš Vendelininega pisanja. Je v njem precej soli.
mamamia
19. maj 2012 20:41
Ojoj Monika. Bi se reklo, da človek ima omiko ali je pa nima. S tem, koliko je imajo drugi, nima to prav nobene zveze.
Sicer pa nisem vedela, da je tetovirana srenja tako zelo razslojena, da se deli na kaste oziroma na boljše in slabše simbolno opredeljene oziroma plehke in globokoumne po tem, kaj si da kdo napleskati nase. Glede na to, da večina tatujev vseeno zraste na ljudeh v najstniških letih, tudi o vzrokih ni treba preveč razpravljati, večinoma so hormonski (glede tega menda tudi tista druga puberteta ni kaj bistveno lažja). Kako vsak zase ovekoveči svoje življenjske preizkušnje in skušnjave, je seveda njegova stvar - recimo travme in sanjarije iz JLA na podlakteh zdajšnjih petdeset-in-več-letnikov. Sporočilo, ki ga s tem pošilja drugim, pa ni odvisno samo od pošiljatelja, ampak tudi od tistega na nasprotni strani, pa tudi od časa, konec koncev, tam bo ostalo tudi še po 20, 30 ali 60 letih (glej tisto o JLA).
Kako je z našim dojemanjem večnosti in kako zelo spreminjamo svoja mnenja in stališča, pa tako ali tako vemo. Samo pomisli na primer na "v dobrem in zlem, dokler naju smrt ne loči" in silni zanos, s katerim izrekamo tovrstne zaobljube. Koliko se jih držimo, lahko greš pogledat v statistični letopis. "Najpomembnejše" odločitve v življenju razmeroma zlahka revidiramo, tatuja ti pa ne bo odčaral noben odvetnik, tudi potem ne, ko bodo modni trendi kazali v povsem drugo smer ali ko se bo tvoj vzrok zanj že veselo zabaval z drugo ali te bodo pestile povsem druge skrbi. Ampak izkušnja pa bo. Garantirano.
20. maj 2012 10:33
Ne žalim nikogar osebno, ampak izražam svoje mnenje, ki je pač bilo o tistih, ki ne marajo tistih s tatuji. Sploh pa kdo je rekel, da se mi bo povesila koža? Medicina je dandanes tako napredna, da ne le odstranjuje tatuje, ampak tudi zateguje kožo. Kakorkoli to je komu po godu ali pa ni.
In glede na to, da je tema o tatujih, sem mislila, da se pogovarjamo o tatujih, kje, kako kdaj zakaj in ne o tem kako bodo izgledali čez nekaj let ali o tem katera slavna osebnost jih ima in kaj dela z njimi.
Osebne me baš boli kaj dela Angelina Jolie s svojimi tatuji, je to čisto njena odločitev. Mi je boljša vzornica Helen Keller ali pa celo Donna Reed, čeprav sama sebe v svojem šovu upodablja čisto nasprotno temu, akr je iz sebe naredila.
Glede na to ali je tatu slika negotovosti pa ne bi razpravljala. Mi, ki poznamo zgodovino tetoviranj in sociološko psihološko ozadje, lahko rečemo, da ni uravnilovke "negotovost" nikjer blizu tetoviranj. Glede na to, da to tezo sklepaš po Angelini Jolie...
Monika7
20. maj 2012 19:15
Monika7, s tatuji ali brez, tebi do artikuliranja lastnih misli manjka še precej, tako da ti prijazno svetujem, da se posvetiš temu. Ker samo tako boš morda zaslužila zadosti denarja, da ti bodo zategovali povešno kožo...ali pa da boš slučajno upecala bogatega denacionaliziranega vdovca brez otrok, ki bo hitro umrl in boš lahko kaj podedovala in s tem financirala svoje življenje pri kirurgih, endokrinologih itd itd.
Ker, če boš napredovala s takim ritmom, kot si dosedaj, obstaja ogromna verjetnost, da z lastno očarljivostjo in inteligenco delodajalcev ravno ne boš prepričala in boš pač imela povešene tatuje.
Vendelina jr.
21. maj 2012 11:06
Dobro nostradamus, ki lepo napove mojo prihodnost, to ni bilo najbolj prijazno, kot si izpostavila s taisto besedo...
Monika7
21. maj 2012 11:22
Ne vem kaj se toliko "zbrcavaš" kot mladi teliček. Odprto si vprašala za mnenje, evo, dobila si odprte odgovore. Jaz se tudi 200% strinjam z mnenjem Vendeline jr. glede tetoviranja. Tetovaža, groza - fuj in fej. Skratka, modna muha. Kakšne so lahko posledice..., kaj če človeka kasneje "sreča pamet" in mu tetovaža postane
Kako že gre tisti pregovor - videla žaba, da konja podkivajo in ona dvignila nogo!!!
Pozdravček!
21. maj 2012 11:40
Presenečena sem nad tem, koliko uporabnic se je tako ostro opredelilo proti tatujem, tako da bom še jaz pristavila svoje. :)
Tatuja nimam, si ga ne želim in ga (najverjetneje) ne bom nikoli imela.
Ampak ... Nič manj ne spoštujem ljudi, ki so potetovirani, vseeno mi je, če ima tatu prodajalka, ki mi proda kruh, zdravnik, ki me pregleda, delodajalec, podrejeni itd. Soditi ljudi po tem, kako so oblečeni, kakšen nakit nosijo in ali so tetovirani ... halo, a ni to 21. stoletje? Če so se odločili se ožigosati do konca življenja, prav, njihova stvar. Mene osebno ne bi moglo manj zanimati, kakšni bodo njihovi tatuji, ko se koža povesi, ko bodo strai 75 let itd. Njihovo telo, njihove odločitve, njihove težave. Sem pa prepričana, da večina ljudi na to pomisli, preden se za ta korak odloči, in o povešanju in primernosti niso prvič slišali prav zdaj na kulinaričnem forumu. Prav tako verjamem, da tema ni bila namenjna mnenju za/proti, če se prav spomnim, se je začetno vprašanje nanašalo na ceno in kakovost tatujev pri različnih proizvajalcih, tako da smo zadnjih pra strani vsi skupaj malo off topic. ;)
kaččaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Venturini |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Borovničevi cmoki z orehi in pehtranom
Ocvrtki s sirom in salso verde