Dragi moji,
Ta konec tedna je praznik kulture. In če ga že imamo, potem ga izkoristimo in se iz tega tudi kaj naučimo. V smislu, da obiščemo en kulturni dogodek več, ko pa smo nameravali.
Skladno s tem bi vas rada opozorila na zelo relevanten gledališki dogodek in sicer predstavo Macbeth after Shakespeare.
Kar se mene tiče, najboljše, kar sem videla v zadnjih petih letih, pa sem vsaj dvakrat mesečno v teatru.
Predstava je narejena v maniri postdramskega gledališča. Tale termin ste že slišali, verjetno pa ste manjkrat slišali njegovo razlago. Gre za način ustvarjanja gledališkega dela, ki je sledil (način namreč) avantgardnim teatrskim smerem. Te smeri so se, vsaka posebej na različen način fokusirale na bodisi formo, ples, instalacijo v kombinaciji z gibom/besedo...... No, postdramsko gledališče pa se vrača nazaj k drami in si za izhodišče ponovno vzame suh dramski tekst. Predpona "post" pa označuje, da to gledališče pri svoji vrnitvi k drami upošteva vse izkušnje avantgardnih teatrov, ki so se zgodili pred njim in tudi ostale umetniške prakse, ki so teatru blizu (na primer instalacije). Postdramsko gledališče deluje dobro desetletje in pol, kritiško pa ga je s tem terminom prvi označil Hans-Ties Lehmann ob koncu prejšnjega stoletja.
Ampak, da tole ne bo zvenelo kot ena zelo prozorna reklama, evo kritiške misli spodaj na linku.
http://www.delo.si/clanek/75494
Predstava ima še tri ponovitve in sicer v 6., 7. in 8. februarja v Štihovi dvorani v CD in potem je kar nekaj časa ne bo na sporedu. (Vsekakor je to mnogo bolje kot bo potem proslava ob kulturnem prazniku na ta isti lokaciji...)
Se jo pa splača pogledat, preden začne dobivati nagrade (da boste lahko rekli, da ste jo videli prej).
http://www.mini-teater.si/client.si/index.php
P.S. Saj bi rekla "to morate videti", ampak slogan ni moj.....))))))))
Vendelina jr.