"suhi dojenčki"

4. feb 2009 12:38

čebulka je napisal/a:

sedaj pa je te literature toliko da če vse bereš se ti oz.se mi že rahlo meša. čebulka

To pa zagotovo drži!! Pri prvem sem prebrala vse in se sekirala, na srečo pri drugem ni bilo toliko časa... matilda

4. feb 2009 13:17

ja pri men je blo pa glih obratno bolš nič oz.mal vedet pa vse teče gladko ne........ čebulka

4. feb 2009 15:51

Čebulka, lonček z dulcem najdeš tukaj: http://b2c.baby-center.si/article.asp?Article Lahko pa seveda tudi katerega drugega. Praktično in bolj zdravo od dude. lesnik, http://lesnik.moj-album.com/

4. feb 2009 19:02

Pozdravljena! Sedaj bi še jaz dodala svoj piskerček, ker me zelo spominja na razmere pri nas pred 13 let. Prvega otroka sem rodila pri 23 letih in z njim preživljala čudovito materinstvo. Bila sem mlada, sproščena, vesela in uživala ob otroku, ki je bil zelo neješč, vsak dan se ga vozila v ZD na tehtanje pred in po dojenju. Sekirala se nisem niti malo, uživala sem ob tem. Otroci mojih prijateljic so takrat spili že 150 ml iz flaše, moj ko sem si spumpala pa le 70. Pa nič me ni spravilo iz tira, bila sem vesela, nasmejana, on pa mi je to še z večjo mero smeha vračal. Stvar pa se je zelo zeloooo spremenila čez 10 let, ko sem rodila drugega otroka. Zadala sem si, da bom dojila in res samo dojila, ker se samo s pomočjo dojenja otrok lepo razvija in ima dobro mamo. Pa ni šlo, malo je pil in se zvijal, jaz sem se sekirala. Sekirala sem se za vsako malenkost, če je dovlj spil, če se dobro razvija, da tudi zahirančki spijo, ko so lačni, ko ni spal sem zopet ugibala zakaj je siten, kaj je narobe. In tako naprej v začaranem krogu večnih sekerencij, iskanja napak na otroku. Otrok je bil res zahteven in sicer verjetno po moji zaslugi, saj ga niti trenutka nisem pustila brez nadzora. Opazovala sem ga in se spraševala, če se v redu razvija, če lepo obrača glavico, če odpira in zapira dlani. Otrok je verjetno opazil oz. začutil mojo nesprščenost, zasekiranost, živčnost in se na podoben način odzival. Konec tega začaranega kroga je bil moj odhod v službo. Takrat sem se sprostila, odklopila in nisem imela več časa nervirati otroka. Stanje v naši hiši se je zopet normaliziralo. Zato draga Čebulka je popolnoma razumem in upam, da se bo tudi pri tebi stanje kmalu uredilo. Ne muči otroka s hrano, ne obremenju njenega trebuščka, poskušaj se sprostiti, ona je sita in zadovoljna. Želim ti, da se kmalu znebiš tega nepotrebnega bremena, uživaš v vlogi mame in še v kakšni drugi vlogi, ki te veseli, razvedri in pozabi na nepomembe kilograme pri zdravem otroku. LP sonce51

4. feb 2009 20:04

Tokrat bi se pa težko bolj strinjal z Vendelino jr.!

Čebulka,  nekaj podobnega smo preživljali mi, 3-4 leta nazaj. S tem, da je bil mali sicer neverjeten dobrovoljček (ne vem zakaj otrok tak ne ostane...), in s tem, da je bil krepko pod spodnjo mejo, samo po kilaži in višini.

Je pa res, sam moraš priti do tega, kaj je najbolje...Definitivno ima Vendelina jr. prav.

 Samo ne se sekirat, ta butasta antena takoj ulovi take signale, hvalabogu pa dobre tudi...

strippy

4. feb 2009 21:37

Čebulka, Vendelina jr. ima prav glede tistega o živciranju. Jaz sem to sama opazila pri moji hčeri. Ko sem rodila, sem bila cele dneve živčna, malo so mi nagajali tudi hormoni, vse kar ni šlo po "knjigi", je bil zame skoraj živčni zlom. Ko se mi je zbujala vsake pol ure in podnevi ni spala več kot 10 min. 3x na dan, sem mislila, da me bo konec. Pa sem vztrajala, jo izključno dojila do 6 meseca, se naučila potrpljenja in se nehala živcirati (nehala brati forume in internetne strani!!! ter začela kritično! presojati nasvete in navodila), začela verjeti, da jaz najbolje poznam otroka, pa se je vrsta problemov nehala (predvsem ponoči). Manj se je zbujala in iz 6x-8x dojenja ponoči sva pristali na 1x- 2x (7 mesecev), zdaj pa ne dojim ponoči več in to nočno cartanje kar pogrešam. Zato moj nasvet: če je otrok sicer živahen, če se ti sicer zdi v redu, vrži tehtnico stran in uživaj v vsakem dojenju, pa čeprav ponoči. Pa vedi, takile mali se hitro spreminjajo, če ti zdajle ne spi, je lahko že čez 1 mesec vse drugače. Če se velikokrat doji verjetno potrebuje cartanje, Jaz sem mojo hči dojila takrat, ko je ona hotela, pa so se vsi zgražali, vključno s pediatrinjo, ki mi je rekla, da morata med podoji miniti vsaj 2 uri. Pa se nisem sekirala, je veliko polivala (ker je imela poln trebušček), ampak na dojki je bila pa skoraj res vsako uro. Pa zaupaj svojemu otroku, da ve, koliko potrebuje. Če naredi samo 2 požirka, pač ni lačna. Dokler teža ne začne padati in kot rečeno, dokler je dete sicer videti zdravo in živahno- UŽIVAJ!!! Lp anajana Sporočilo je spremenil(a) anajana dne 04. feb 2009 21:37:51

4. feb 2009 21:49

Aja, oprosti, na vprašanje ti pa nisem odgovorila: Priznam, da so to najhujši meseci od 6 do 9 meseca, ker je kup omejitev, kaj otrok sme in kaj ne. Si poskusila že meso? Pa meni so rekli, da lahko mirno vse zabelim z malo maščobe, npr. olivno olje... Glede dojenja pokliči tiste svetovalke za dojenje, pridejo tudi na dom, da ti svetujejo, sicer si pa super, ker vztrajaš!!! Ti bodo one povedale, kako stojiš z dojenjem. Ne bi rada delala reklame, ampak jaz sem kupila tudi žitno-sadno kašico od Novalaca (lekarna), drugih ni marala, pa sem ji kar z vodo mešala, ker ji z adaptiranim mlekom ni bilo všeč. Dajala sem ji tudi že testenine (od Barille, ker nimajo jajc), sem jih dobro skuhala in potem s sirčkom (pa še kakšen korenček) ali sladko smetano zmiksala v kašico. Upam, da sem ti kaj pomagala... Lp anajana

5. feb 2009 6:33

Naša Nika je imela ob enem letu 8280 g, pa je povsem vredu. Omenjena teža tvojega otroka ni noben razlog za preplah. Obratno, koliko sedaj pediatri svarijo pred otroško debelostjo... Imam pa nasvet glede dojenja, in sicer nočnega. Dojila sem do enega leta, vendar ne ponoči. To sem nehala pri 6 mesecih, ko sem ji za večerjo začela dajati na žlico. Priporočam knjigo Spi dete, spi. Pri nas je bila zelo učinkovita. Od 10 meseca dalje spi 12 ur nepretrgoma. Zelo pomembno je namreč, da se naspiš. Utrujen človek je siten, nervozen pa še kaj in potem to prenaša na otroka. mimika

5. feb 2009 8:59

punce hvala za nasvete. evo, ravno danes zjutraj sem ji naredila čokolino kar z alpskim mlekom ker adap. ne mara. ko je zagledala žličko jezik ven in usta prav tišči skupaj. potem sem probala še keksolino in je bilo isto. potem sem ji ponudila dojko in je v petih min. zaspala.potegnila je samo parkrat. pa tudi včeraj sem ji skuhala krompir in blitvo ter pišč. meso in je isto jezik ven rinla in usta tiščala skup. edino kar je pojedla je bil 1 sadni jogurt-125g in malo manj kot 190g frutka breskev z rižem. vem da se nebi smela sekirat a kaj ko je lažje reči kot storiti. se mi pa zdi da je tudi bolj bleda ne vem mogoče ima pa gliste. čudno nebi bilo nič saj vse kar dobi v roke nese v usta. sicer igrače perem in umivam pa vseeno. a ve katera za kakšno domače zdravilo proti glistam? ker tisti sirupi ki jih predpiše ped. ne pomaga kaj dosti. čebulka

5. feb 2009 9:15

Čebulka, moji so bili vsi bolj neješči. Potem pa jim je tašča dajala sadje kar v rokico in so sami cuzali tisti krhelj jabolka, moral pa si biti seveda zraven. Sadje pospešuje prebavo in s tem ješčnost. Poskusi, ker meni se zdi, da je res malo pojedla. Malčica