Maturantski ples

20. jan 2011 8:51

marijajak je napisal/a:

(kdo lahko v istem stavku uporabi besedo seksi in investicija in pri tem ni docela skomercializiran?) marijajak

 

Querida marijajak, ne postavljaj retoričnih vprašanj - ker si, so far, edina, ki si ti dve besedi postavila v en sam prosti stavek. Ni tako enostavno biti duhovit, a ne?  

 

 

Vendelina jr.

20. jan 2011 10:04

Bravo mamamia tud jaz sem enakega mnenja Andika68

20. jan 2011 10:25

Zanimivo branje . Imamo maturantski ples, povabljenci so samo ožje sorodstvo, ki ve kako je danes s financami, pa si plača vsak sam . Mayisa

20. jan 2011 11:55

tunna je napisal/a:

točno tako, marijajak, se podpišem pod tvoj komentar, pri 18ih letih mladina še zdaleč ni pripravljena na svet odraslih, sploh v teh časi, ta meja se bo pa itak iz leva v leto višala ... kot študentka programa, kjer je 50 študentov, poznam samo eno dekle, ki živi in skrbi sama zase! to pomeni da si sama kuha, pere, služi denar in zelo uspešno študira. kako kdo opravi maturo in da je prav maturantski ples vodilo za dobro opravljen peizkus je larifari. jaz sem do konca maja, ko smo pisali maturo, že zdavnaj pozabila na ples, ki je bil na začetku aprila. kaj šele, da bi bila to moja motivacija. motivacija za maturo mora biti neka želja po študiju in po tem, da nekaj postaneš, in te mora voditi še nadaljih 5+ let. večina današnjih študentov le-te nima, kaj šele, da bi bili odrasli ... tunna http://titabota.blogspot.com/

Mladina pa ni pripravljena na svet odraslih... zakaj? Mislim, da ste odrasli tisti, ki ste snovali prihodnost in zastavili tak način življenja. Danes če ne boš doštudiral tudi v prihodnosti ne boš mogel skrbeti zase. Ni več dovolj srednja šola in potem v službo. Kajti večina staršev želijo in na nek način mogoče nehote prisilijo otroke, da študirajo naprej. Še študirani mladi ljudje ne dobijo službe kaj šele, da bi študiral in ob tem delal in zaslužil za preživetje. Nekaj že lahko zaslužimo vendar ne dovolj, da bi se lahko osamosvoji. 

Nisem si mogla pomagati vendar sem kot študentka morala komentirati.

Maturantski ples sem imela pred nekaj leti in je res posebno doživetje bilo zame in za mojo družino. Mislim, da je to za veliko srednješolcev prelomnica, ko bodo morali iti od doma študirat. Na maturantskem plesu smo imeli omejeno število povabljenih zato so bili samo ožji družinski člani in moj fant, ki je bil tudi moj soplesalec. Na osebo smo plačali 35€ za vstopnino in večerjo+pijačo se je plačevalo posebej. Nisem pošiljala nikakršnih posebnih vabil, ker smo bili samo ožji družinski člani.

 

LP, Lea

20. jan 2011 12:02

okej, še enkrat preberi kaj sem napisala, natančneje 2-3 vrstica ... tunna http://titabota.blogspot.com/

20. jan 2011 12:11

Mene je bolj zmotilo, ko si napisala da nismo pripravljeni za svet odraslih. Pripravljeni smo vendar nam družba tega ne dopušča. Kajti moraš se odločiti za kariero oz. izobrazbo ali družino. Nekaj let nazaj si lahko oboje uskladil dokler si bil še mlad. Sedaj pa če hočeš imeti izobrazbo in solidno službo enostavno do skoraj 30 leta ne moreš imeti otrok. Kar pa je zelo žalostno. 

Off topic

LP, Lea

20. jan 2011 12:20

je res, ampak vseeno, večina mladih ne študira ampak žurira, in tudi če se morajo odseliti od doma in živeti v LJ, npr. kjer poteka študij, mislim, da vsi prav dobro vemo kako poteka takšno življenje. okej, ja, saj niso vsi enaki, tudi jaz npr. ne žuram in ne tratim časa, ampak študiram. ni vse samo v težkih pogojih. pogoji so težki in če ne bi bili tako težki bi najverjetneje večji odstotek se osamosvojil pred 30. letom. pe vedno, pa bi ostal nek procent, ki študentsko življenje in obdobje, v katerem naj bi se osamosvojil, izrablja za podaljšano mladost. prav te razmere so veliko mladim potuha, da se ne trudijo bolj in ne poskušajo nekaj naredit iz sebe, ampak samo vlečejo in vlečejo študij in vse kar pride zraven. tunna http://titabota.blogspot.com/

20. jan 2011 12:23

Mislim, da se strinjam tudi z leiičinim aspektom. Res je, če ni denarja, se človek zelo težko preseli na svoje. Vendar pa je tudi res, da se kljub vsemu z nekaj dela da zaslužiti za najemnino. Sama občasno najamem varuško, ki živi v najemnini (400 eur/mesec za njo in njenega fanta) in ki računa 6 eur/uro. Če to zdelimo (200 eur je njen del), mora čuvati 33 ur na mesec, kar je uro in še malo na dan, kar se mi za študenta ne zdi veliko časa. Zakaj se torej mladi ne odselijo? marijajak

20. jan 2011 12:37

@tunna

Oh seveda večni študentje so bili vedno in vedno bodo. Vendar tudi na tem delajo in ne boš moral biti študent v nedogled kar je prav. In malo takih študentov je kdaj sploh uspešnih, ker si ne znajo organizirati svojega časa in življenja. Ker živijo iz dneva v dan in jim je pomembna zabava. Pozabijo pa na prihodnost.  

@marijajak

Seveda se da tudi živeti na svoje vendar dobro veste, da najemnina ni dovolj je veliko še drugih stroškov. Poleg tega pa še študij prinese precej dodatnih stroškov. Seveda se tudi življenjske navade spreminjajo in nihče noče iz udobnega doma v eno majhno staro stanovanje po možnosti temno in vlažno. In seveda zato smo raje doma in na nek način varčujemo, da bomo mogoče v prihodnosti si lahko privoščili eno primerno stanovanje, če ne že hiše kot so si jo naši starši. Čedalje več primerov pa je, ko se nikoli čisto ne osamosvojijo in si uredijo podstrešno stanovanje v hiši staršev ker je to enostavno najugodnejše in zanesljivo.

LP, Lea

20. jan 2011 12:53

Jaz na našem (svojem) maturantskem nisem bila, ker preprosto NI BILO denarja in ni bilo veliko razglabljanja okrog tega, starejši sin je povabil naju z možem in mlajšega brata in svojo deklico, mlajši sin pa se maturantskega plesa ni hotel udeležiti, ker mu je bilo za to škoda denarja, še bolj kot to, pa je k taki odločitvi botrovalo dejstvo, da so bili na šoli izključno fantje (soplesalke bi bile iz sosednje, pretežno dekliške šole) in v času petletnega šolanja so se sošolci kar konkretno menjavali in ni bilo kake hude povezave med njimi (nikoli niso bili prava druščina).

Moj vtis s sinovega maturantskega plesa pa je približno tak: v dvorani je bilo absolutno nagnetenega preveč naroda, program je bil sicer OK, ampak nekako preveč razvlečen (razvlečen v temu smislu, da je bilo prisotnih pač preveč razredov in se verjetno ni dalo kaj dosti krajšati), bila sem pa silno ponosna na svojega otroka, ki je povezoval tisti del, ki ga je pripravil njihov klas in sem videla, da se je pogosto nastopanje pred širšim avditorijem (glasbena) tudi tu obrestovalo in ni bilo nobenih težav.

Vem, da je njemu dogodek veliko pomenil in mu bo ostal za vedno v lepem spominu in to je tisto glavno, kar šteje.

rrr