Ko je denarnica prazna

21. jan 2009 22:02

Rimljanka, veš kaj se mi zdi najbolj žalostno in v tem je, se mi zdi tudi bistvo princeskinega problema. Da se mora človek, ki dela poln delovni čas vsak dan znova boriti za preživetje. Vsak, ki pošteno dela (četudi na delovnem mestu čistilke), bi moral zaslužiti toliko, da mu ne bi bilo treba prositi okrog za pomoč. Če je pa to kapitalizem, potem pa... Matilda, mislila sem, da ni problema za zaposlitev za ekonomske tehnike, ki so pripravljeni delati za 400 eur. A smo se zato boril. ps.Jaz sem optimist!!! minutka

22. jan 2009 8:23

Minutka, v Hoferju imajo 400 EUR bruto za polovični delovni čas. Za polni del. čas so zaposleni le poslovodje in vodje trgovin. Prodajalke delajo včasih 8 h, potem pa imajo naslednji dan prosto. Kako pa je v Tušu pa ne vem. Gigi_84

22. jan 2009 10:12

lep pozdrav.zelo dobro razumem princesko.ko sem pred šestimi leti prišla v slovenijo (poročila se,mož pa je od tle)smo živeli res teško.on je sam delal je imeo kredit in preživnino za dva otroka.naslednje leto pa sem rodila.ko je mala dopolnila leto sem tudi ja začela delat,za malo plačo ampak sem bila srečna da sploh delam.da skratim,zdaj mam drugo službo,boljo plačo,dva otroka in še vedno preživnino za dva.zadovoljna sem,živimo solidno,celo kaj prišparamo. hočem pa povedat da se treba borit in si sam iskat rešitve,same ne bojo prišle. srečo pa mam da mam moža,ko si sam je pa verjetno hudo.moj mama je vedno govorila(napisala bom po hrvaško ker ne vem če bi dobro prevela) PRUŽI SE ONOLIKO KOLIKO SE MOŽEŠ POKRITI.upam da ste razumeli. ja se vedno tržim tega in uspeva.lep pozdrav in opravičilo če je kaj narobe napisano. nemo

22. jan 2009 10:38

Nemo se zelo strinjam s tabo, hkrati pa tudi sama poudarjam, da je sramota, da človek z 8 urami službe na dan, pa ni važno, kakšen profil dela, ne more normalno preživeti. mojcca

24. jan 2009 12:11

Princeska tudi jaz te zelo dobro razumem, pomagati pa ti žal ne znam. Tudi naša situacija ni rožnata, ampak jaz si pravim, da se vsaj ne poslabša. No naj povem, da sicer sva oba z možem zaposlena (polni delovni čas), imamo dva otroka dijaka. V našo hišo se steče z obema plačama in otroškim dodatkom okrog 1000 eu. (50eu, gor, dol). Saj se prebije z meseca v mesec, prišpara pa kaj zelo težko. Zato, ker se pojavljajo tudi nepredvidljivi stroški npr. pri avtu, ki pa ga nujno potrebuješ, za prevoz na delo. Je pa tak dohodek v naši državici dovolj velik, kot je že povedala frina. sweets

24. jan 2009 17:41

lep pozdrav.tudi pri nas imamo krizo sama sem namreč sedaj na porodniškem dopustuin prejemam 503 eu porodne možu pa so v podjetju kjer je zaposlen kot šef proizvodnje zaradi pomankanja naročil znižali plačo iz 19oo na 800 eu kar še ne bi bilo tako slabo če nebi imeli visokega kredita za hišo 750 eu no stem bi rada samo povedala da tudi takšne družine ki imajo danes dobro življenje lahko jutri zelo slabo končajo upam samo da ta kriza čim prej mine nikmia

24. jan 2009 20:05

uboga revčka.............šef proizvodnje v krizi,lahko te je sram saj ne veš kaj govoriš.hmm če se rodiš z zlato žlico v ustih,potem srebrna že najavlja krizo.če si pa od malega navajen na navadno delavsko žlico pa v sili tudi brez te preživiš.pa lep pozdrav. hmm

24. jan 2009 20:32

, kar precej resnice je v tvojem komentarju... kozamurnik

7. feb 2009 11:47

Že zelo , zelo dolgo časa nisem bila na kulinariki oz. kej veliko na računalniku nasploh. To pa zato ker sem vsak mesec prejemala borih 400€ plače in sem bila zelo vesela,da sem jih, ker sem dala lahko svojima hčerama na mizo kruh in mleko. Imela sem super službo v proizvodnji, samo dopoldansko delo, sobote in nedelje ter praznike prosto, super sodelavke in seper šefa, poleti sem že prej delala v dobro in sem bla cel mesec lohk z družino doma. Nisem imela veliko časa za posedanje pred račinalnikom. Do sedaj. Z 1.2.2009 sem namreč zaradi recesije ostala brez dela, skupaj z mojimi 95 sodelavci. Tudi možu so se delavni pogoji iz službe zjutraj, ponoči in popoldan , spremenili in sicer na drugo delavno mesto in na zjutraj in popoldan. Zdej je mel 800€ zdej pa bo mel okol 600€. Jaz brez službe. Že zdej smo mel rednih položnic (stanarina, obratovalni stroški, komunala, elektrika,RTV, vrtec, prehrana za večjo hči, vzajemna, triglav, kabelska, internet, hči plesne vaje, brez mobitelov, kar pa je dandanes tudi nuja) po 700€ in več. Tud nam bo neki časa težko, sam sem ena tistih sort, ki če ne bo hmalu našla nove službe ,oziroma nas bojo nekaj tle nazaj vzel, če se stanje izboljša, šla na RDEČI KRIŽ IN KARITAS po hrano. Ni me sram, pa starše mava oba, tko da nam stojijo ob strani, kadar na žalost pride tko, da jaz ostanem brez službe. Ponavadi vsake dve leti. Položnice pa se bojo kopičle, ker jih spet ne bomo sposobni redno plačevati. Tašča mi skoz pravi, bomo že, da naj gledam tko, da naj bom vesela, da mam dve zdravi hčeri, krasnega moža, streho nad glavo , da se imamo radi, da naj se ne živciram tok, ker bom še zbolela. Mi je tko hudo, res sem z veseljem šla na šiht. Verjamem pa, da je hudo tistim , ki so brez vseh. Pa žalostno je , ko vidim kako se mi matramo iz meseca v mesec, delamo, nekatere pa izkoriščajo situacijo mater samohranilk in imajo podpore, doklade, preživnine, zastonj vrtce, hodjo na Karitas po zaloge, subvencije za stanarine...... Pa sej ma vsak v svoji bližini par takih, tko , da itak vete kako to je. Mogla sem dat ven iz sebe... Pogum nam vsem, lp presta77

7. feb 2009 13:16

presta, jaz kot samohranilka, (100€ preživnine) nikoli nisem imela zastonj vrteca, subvencionirane najemnine, nobene podpore za samohranilke, ničesar s Karitasa ali RK. Moram kar fejst delati, da preživimo (in ja, zadnje čase je kar nekaj neprespanih oz. prejokanih noči) Hočem reči, da si večina samohranilk sama prisluži svoj kruh. klavdija