Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

15. jan 2009 15:31

oj, še enkrat jaz.. ja, ja nekateri za vsako ceno iščejo opravičila za tako grde odnose... seveda se je za njih treba trudit, a ne za vsako ceno.. nekje se preprosto ne da... neuravnovešenih in nezrelih ljudi je na tem svetu veliko in žal... težko je z njimi.. ker nočejo - nočejo sodelovati.. in vedno je nekaj - vedno je nekaj narobe - a problem ni v nas.. problem je v njih.. in njihovih problemov ne moremo reševati, če sami nočejo... ker ne znajo imeti radi, ne poznajo empatije... jezni so - a predvsem so jezni nase - a na žalost to projecirajo na druge.. in vera? bog pomagaj, še dobro, da je.. različnih vrst je, kar je tudi dobro... a prosim vas ne me linčat - nekateri pa gredo čez vse meje... fanatizem še nikoli ni bil dober in tudi vsakega greha nam ni treba odpustiti.. in tudi bog ne najde vedno rešitev - jo moramo kar sami.. za mene je tudi primitivizem greh... širina in razumevanje pa vrednota.. vedno pa pravim, da je pogovor vir rešitev, če pa ni možen, pa zdrava distanca.. no, in ker smo govorili v eni od tem tudi o zunanjosti, da naj bi jaz zgledala mogoče zafustrirana zaradi zunanjosti, si lahko ogledate moje fotke pod - netlog - nikenikasi... mizarka in tebe bi rada videla... lp nike inteligentka

15. jan 2009 15:36

aja sory - sem imela krizo... in pač vedno veliko razmišljam in me motijo neki ozki odgovori.. hočem reči, neki malo omejeni odgovori... ali pa jeza.. sem pa imela krizo zaradi izgube nekega človeka in sem morda res bila malo dawn.. hvala za nasvet - sem se včeraj režala ob komediji italijanskega igralca beninija.. res je bilo kul.. by inteligentka

15. jan 2009 15:38

Ja, vsaka skupnost mora imeti neke vrste "vaškega posebneža", drugače nekaj manjka. In kot kaže, je naša komjuniti dobila svojega. Vendelina jr.

15. jan 2009 15:42

Ja, ni prav, da si nas nekdo lasti, čeprav je to mama. In res je, niso/smo vsi ljudje vsem všeč, imamo različne nazore in moralno etične poglede na svet. In NE MOREMO se vsi "ujet". Še huje je, da se ujamemo na silo. Po "težkih" besedah, obtožbah je težko spet vzpostaviti noramlno razmerje. In s tako taščo, ki grozi, da te bo ubila, oprostite, jaz ne bi vabila na kosilo in z njo pila kofe. Že iz lastnega spoštovanja. Ja, pa sem tudi jaz marsikaj pogoltnila pri svoji tašči, kofeti so bili pa precej "morbidno/težki". Hočem povedat, ni bilo boljše. Meni se je prejšnje leto precej dogajalo, my dear frendica Loni že ve... In moja stara mama, mi diktira življenje svojih 3 hčera, moje mame, 2 tet... Povem vam, moje tete si tudi frizuro popravijo, ko moja stara mama kritizira. Pa kritizira vse, tudi svoje zete, si lahko predstavljate, kako zgleda tak zakon? Pa sugerirala je, naj se moja mama naj ne loči, čeprav jo je oče varal 30 let. Vlačil ženske k nam domov dopoldan, ko sva bili s sestro v šoli, mama v službi. Grozil s pištolo. Me ugrabil, ko sem bila stara 4 leta. Pa vrgel mamao iz avta na Ljubelju. (sem jo šla iskat), pa še kje drugje. Materinski nasveti v imenu, KAJ BOJO PA REKLI DRUGI. Pa pol ne bo hiše, pa avta, pa... Lepo je, če imamo starše, na ketere se lahko zanesemo. In obratno. Zdi se mi hecno, starši naj bi te zgajali, da bi bil samostojen, odrasel, poln človek. Potem pa te ženske, nekje pri 50, 60 letih postanejo nesamostojen in ne morejo živet brez svojih otrok? Dragička, kako so ti otroci prišli do kruha, pa kdaj drugič. Moj ex je bil doma "hlapec". Dobival je drobtinice od njiju. Pomagal pri podjetju, njej pomival posodo, kosil travo, nabavljal. Ko je vse naredil, mu je kaj kupila, mičkenega, in mu dala vedet, da je naredila veliko delo. Ko se je zaposlil, je plačeval njej zajeten kos denarja. Sama se je pa kopala v njem. Ne rečem, da ni prav, da otrok prispeva. Je, prav. Da pa mama pobere denar in gre na masaže, pa vsem ezoteričnim zdravitelejm, pa ... lidka [sonce]

15. jan 2009 15:48

Zelo lepo napisano mamamia. In strinjam se tudi s tem stavkom inteligentke "nekje se preprosto ne da". Na splošno, niti od daleč ne mislim samo v odnosu snaha/tašča. Moja tašča je kot snaha preživljala pravi pekel s svojo taščo. Ker je zelo tiha in mirna oseba, se nikoli ni znala postaviti zase, seveda se pa tudi njen mož ni. Tako da mi je takoj na začetku povedala, da si z mano ne želi nikakršnih "globljih" stikov, ker si preprosto ne upa. Ravno tako mi je dala vedeti, da si ne želi, da bi jaz in njen sin živela pod njeno streho. Pač tako je bilo in je še zmeraj njeno razmišljanje in jaz ga spoštujem. Imava korekten odnos, srečava se parkrat na leto na kakšnem skupnem kosilu in takrat se imamo lepo. Ona je tako zadovoljna, ker ima svoj mir, jaz pa tudi. Pa zato niti iz daleč ni slaba oseba, verjetno še preveč dobra in vem, da če bi midva kdaj potrebovala njeno pomoč, bi bila takoj pripravljena pomagati, ampak ona rabi svoj mir, saj si ga je tudi zaslužila. Poznam pa primer, ko mama greni življenje hčerki in bo prav kmalu na tem, da gresta z možem zaradi nje narazen. In je res hudo, pa ne živijo pod isto streho. Pač nekje se preprosto ne da. In takrat je treba potegnit črto in začet znova, drugače. Ker če ne, ne bo imel nihče miru, ne tisti "žleht" ne tisti "žrtev". In to velja za vse odnose. carli

15. jan 2009 15:51

poskušam biti pozitivna in ne bom nasedala na nikakršne negativne provokacije, a ne morem iz svoje kože, da ne bi povedala.. da nekatere teme se vrže v koš, nekateri - domnevam, da neplačniki pridejo na črno listo, nekateri pa kar stresajo svojo zlobo - domnevam plačniki, in ne vem zakaj starejši - poudarjam ne vsi res postanejo nekako malo hudobni... če je pa to zdaj moj negativizem in spet nekaj bentim in seveda neupravičeno... no ja.. mislim, da bi gospo zgornjo nad mano morali ogovarjati z "vaša ne visokost, ampak "vaša hudobnost". in poudarjam, da nisem prepirljiv človek, le povem odkrito kar mislim, ker ne gre drugače... pa, pa inteligentka

15. jan 2009 15:57

Če imate na istem forumu stare, starejše, mlade in mlajše ženske, bodo misli enih drugih utegnile biti onim drugim nesprejemljive. Ko sem bila mlada jaz, so bili moji stavki stalno "okrašeni" z VEDNO, NIKOLI, NIKAKOR.....moj svet je bil tako črno-bel. No, saj je kljub letom še vedno dokaj pogosto, zaradi česar na forumu nimam prijateljic. Ampak počasi se te trde besede omedijo. Ker v življenju nikomur ne znese biti stalno "v pozor" in "na nož". To kar opisuje avtorica vprašanja, je patološko. Obstajata dve varianti - da bodisi dejansko tako je, ali pa druga, da sicer dejansko ni tako, ampak ona stvar tako občuti in jo boli. Kot sem že napisala, je v vsej zgodbi na plusu, saj ima vse kar je v odnosu bistvenega. Tašča je na zgubi, saj je zaradi lastne slepote ob vse. Ponujena varianta da taščo do smrti sovražiš, kličeš policijo, vso družino zvlečeš k psihiatru - no ja, če hočeš za sabo za vedno zaloputnit vrata, bo to pravi način. Čisto nič te pa ne stane, če se nehaš smilit sama sebi, pustiš zadevo pri miru in počakaš da se čorba ohladi. In ne razlagaj svoje bolečine ves čas dragemu, saj njega boli bolj kot tebe, karkoli že reče. Poznam čisto normalno družino, z vzornim sinom - lep na pogled, doštudiral z levo roko, zraven še šport in glasba, pravi "lim" za vse punce in njihove mame. Pa si je našel v enem bifeju falirano študentko pri 30, katere edina kvaliteta na prvi pogled so bili veliki joški. In mami je ušlo -"moj bog, ali je to res vse kar si lahko našel?" Če bi bila punca črno-bele sorte, bi rekla da v TO hišo pa nikdar več in s TO babo nobenih kontaktov do smrti. No, pa je punca ostala in KAKO ostala! Radi se imajo da je veselje pogledat. Včasih je treba dati času čas. Pri mladih ga je še takoooo veliko! Lisa

15. jan 2009 16:10

Inteligentka, kje, praviš, so tvoje slikce? minutka

15. jan 2009 16:16

Ravno zadnjič sva se z mojim dragim pogovarjala, če bi napisala knjigo, kaj vse se mi je dogajalo leta 2008, bi bil bestseller... Pa to leto ni bila tašča, pač pa moja mama. lidka [sonce]

15. jan 2009 16:24

Sarin, tašča je pač samo okoliščina v tvojem življenju, prav kakor vreme, naša politična ureditev, tvoj partner in otroci.(že dežuje po meni od mojih okoliščin).

V glavnem imamo ljudje skoraj neomejene in celo prav poceni možnosti in sposobnosti za spreminjanje samih sebe, zaradi svojih širnih pogledov in velike nesebičnosti se pa običajno lotevamo spremembe tokov rek, obnašanja tašč in svojih otrok, preusmerjanja tsunamijev v smeri ali proč od svoje sužbe in kopanja rovov do Avstralije, če se omejim na bolj običajne in male projekte.

Taščo imaš pač kakršno imaš, tudi ona ima snaho po svoji meri; ko te berem, imam občutek, da sta si, vsaj po posesivnosti kar po meri.

nola