Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

15. jan 2009 9:53

Spoštovana Sarin. Najpomembnejše je, da je fant razumen, je tudi on, ki je v vlogi sina prepoznal, da je obnašanje njegove matere milo rečeno problem. Dejstvo je, da "napadi" kot jih opisuješ, niso normalni. O tem, kaj je normalno in kaj ni, lahko razpravljamo, ampak takšnbe grožnje, kot jih navajaš, je treba vzeti resno. Nihče od nas ni tako dober psiholog, da bi znal oceniti, kaj je človek sposoben narediti v afektu ali v stanju čustvene prizadetosti. TAŠČI JASNO IN GLASNO POVEJTA, da mora sprejeti vajino odločitev in se prenehati vmešavati v vajino življenje, sicer bosta o njenem ravnavnu obvestila policijo in druge pristojne organe. To morata resnično tudi storiti, saj bo ob prvem razpoznavnem znaku blefiranja samo še bolj opogumljena. SPOROČILO MORA BITI JASNO IN ODLOČNO. To je zelo pomembno. Upam, da sem ti kaj pomagala. Košuta

15. jan 2009 10:00

Jaz se še vedno sprašujem, kako to, da nekatere ženske (tašče) ne pustijo svojih sinov, da odrastejo? A ni tam nekje, ko dopolnijo polnoletnost dovolj zgovoren znak, da si začnejo gradit življenje, kot jim je všeč, da počnejo to, kar jim je všeč. Da počasi doštudirajo, si najdejo partnerico. In da vse to ni VEČ pod okriljem mam??? Moja tašča je sicer zelooo dobro situirana, malo da ne hodi rokavicah, klobuk pa je skoraj obvezen. : ) Pa ima moža, podjetnika, vse kar hoče met, vse kar ji useka ne vem kam. Čas preživlja pa s sinom. Ne z možem, s sinom. Pa ne mi rečt, da to ni malo ? lidka [sonce] Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 15. jan 2009 10:09:33

15. jan 2009 10:02

Se popolnoma strinjam z Drejčkom. Vedeti pa moraš (če boš nadaljevala to zvezo), da se ne boš poročila le s svojim fantom, ampak z celotno njegovo družino in njihovo kramo, prepovedanim temami in konflikti. Hotela ali ne. Tak je nenapisan zakon. Ali si pripravljena na to? Mislim pa, da razna zakonodaja in policija v ožjem družinskem krogu začne delovati, ko je res že vse porušeno, ko so odnosi res na psu. Vse dotlej, pa je vse odvisno od tebe, še bolj pa od tvojega fanta. In ker je očitno, da tašča nima vsega pošlihtanega, je ta najbolj "..." v vasi, se vprašaj, koliko ima potem razčiščeno tvoj fant. Kaj se je od nje naučil? Če je mamim sinček si oplela. Predvsem pa se vprašaj, kako to, da si se ujela prav s tem fantom. Na nek način sta si podobna. Kako bo fant reagiral, ko bo pri vaju nastopila kriza? Ali bo uspel trezno reševati konflikt, ali pa bo tudi on grozil? Drži se. angela33

15. jan 2009 10:32

[citat=--lidka--]Jaz se še vedno sprašujem, kako to, da nekatere ženske (tašče) ne pustijo svojih sinov, da odrastejo? Alidka [sonce] Lidka, sonči, tole, kar ti sprašuješ, je čisto navaden rezultat enega negativnega emocionalnega vzorca. Evo ti sheme (večina zgodb o posesivnih ženskah je tu negdje, princip je isti sve su ostalo nijanse....) Ženska ni v otroštvu ni dobila informacije, da je ljubljena (je pa dobivala informacije o tem, da je neumna, da česa ne zna, da kdo drug kaj bolje naredi od nje....) in je potem iskala ljubezen drugje in poskušala tako starše kot kasnejšega tipsona (hvala, drejček) prepričati v to, da je okej in se je razdajala. Pa ni dobila potrdila in se je razdajala še bolj. In potem je končno našla osebo, ki se temu razdajanju ni mogla ubraniti - to je pa njen sin. Njen sin, ki ji "je vse na svetu", njen sin, "ker živi samo za njega in si ne išče moških, ker jim ne zaupa, ker je imela slabe izkušnje", njen sin "ki je nikoli ni razočaral", njen sin, ki mu še po tem, ko je junior že zdavnaj polnoleten, čisti čevlje in kupuje deodorante.......Skratka vse vlaga v svojega sina v pričakovanju, da bo dobila nazaj ljubezen in če ne dobi dnevne doze pozornosti, začne igrati na karto žrtve. Ženske so blazno rade mučenice in z enim mazohističnim sladostrastjem igrajo žrtve v stilu "moji dnevi so prazni, odkar se je moj sin odselil", ko telefonira n-krat na dan in se v vse vtika, ko si začne izmišljevati bolezni za to, da se jo obišče.....pa še mnogo tega. Preprosta resnica je pa naslednja: sploh ji ne bi bilo treba "vsega vlagati v sina", ker otroci imamo svoje starše itak brepogojno radi in če imamo srečo, da imamo kolikor toliko pametne starše, ki tega luksuza ne zakockajo, kar gre... Mnogo bolje bi bilo, če bi taka ženska tisto "vsevlaganja v sina" malo kanalizirala vase. Da bi recimo razmislila, zakaj je našla same butaste partnerje in noben ni obstal ali pa, zakaj je našla same take partnerje, ki so jo trpinčili. In našla odgovor pri sebi, namesto da je s tem neizrečenim vprašanjem in neizrečenim odgovorom zapacala sinovo življenje. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 15. jan 2009 10:33:04

15. jan 2009 10:42

Pozdravljena Sarin. Te tašče, kajne? Misliš, da jih poznaš, na koncu pa ugotoviš da so čisto nekaj drugega, kot pa se predstavljajo. Tudi jaz imam probleme s taščo. Moja zgodba je taka. Po poroki sem šla živet k njemu domov. Imava stanovanje na podstrešju. Poročena sem 11 let. Ko sem spoznala taščo je bila super. Imela sem jo rada, cenila, bila mi je kot druga mama, kar sem z veseljem povedala kadarkoli, ko sem imela priložnost, saj sem mislila, da imam srečo, da se razumem tako s taščo, saj je takšen odnos tašča-snaha redek.Pomagala mi je pri sinu, kadarkoli ga popazila. Če sta se z mojim možem (sinom) kdaj skregala sem vedno stopila na njeno stran in ona tudi na mojo. In tako so šla leta, misleč, da je vse o.k. dokler nisem izvedela (iz zanesljivih virov), kako me tašča po domače povedano sere okrog. Tega nisem mogla verjeti. Medtem, ko sem jo jaz cenila (no mislila sem, da je obojestransko, kar sem se pošteno zmotila), me je ona okrog obrekovala. Ni mi nikoli dala občutka, da me ne mara. Vprašala sem jo zakaj me obrekuje, kaj sem ji tako slabega naredila. In mi pravi: in se najprej brani, da me ona ni obrekovala(kar čez čas prizna in brezbrižno pove: pa sem pa kaj zdaj).(mimogrede tudi zet ji ni dober). To sem ji zelo zamerila. Rekla sem ji, da bi ji še odpustila, kaj je govorila o meni, ampak tega pa ji nikoli ne bom odpustila, ker se je delala pred mano da je tako vse oh in ah, ko pa sem ji obrnila hrbet, pa mi je zarila nož v njega. Ne maram dvoličnih ljudi. Jaz pa sem tudi takšen tip človeka, da ko cenim, cenim do konca, kdo se mi pa zameri pa je odpisani. Tega je zdaj 3 leta nazaj. Med tem časom sem se hotela pogovoriti z njo dvakrat, da naj kar se tu dogaja in dogovorimo, ostane med našimi stenami. In kaj mislite, se je držala dogovora? Nočem imeti več opravka z njo in to sem ji tudi povedala. Odkar pa ni več tasta pa se je spremenila za 100 %, na slabše.Dostikrat sprašuje, moža zakaj ne govorim z njo, zakaj hodim samo mimo nje….pa vedno pravim, naj me pusti na miru, ona naj živi svoje življenje jaz pa svoje. To sem ji povedala, ampak ne, ona vedno mora drezati. Jaz pa se ji tudi več ne pustim in imele sve med tem časom kar nekaj vročih debat. Nihče ni popoln tudi jaz ne. Samo nisem pa bila tako slaba, saj sem vedno priskočila na pomoč, ko me je rabila, skuhala, se družile, pomagala pri opravilih, nikoli ampak nikoli ji nisem rekla grde besede ali se kakorkoli do nje grdo obnašala., nikoli je nisem obrekovala. Kot je rekla, tako je bilo-pa me ni motilo, ker sem jo spoštovala in imela rada. Nikoli nisem vsiljevala svojega mnenja. Zato ne razumem, še do zdaj ne-zakaj je to naredila? Vem, da me boste nekateri obsojali, češ kako se to obnašam, ampak tega ji ne morem odpustiti, saj je izdala moje spoštovanje. Cenila sem jo kot drugo mamo jo imela rada, ampak ona je bila tista, da je to zaupanje izdala in vrgla v koš. Kar si je skuhala, naj zdaj poje. Na žalost. Se zavedam, da to ni lepo, ampak zakaj bi naj odpuščala takšnim ljudem, kateri me ne cenijo medtem, ko sem jih imela rada. bisagolf

15. jan 2009 10:54

Sarin tvoja situacija je bolj napeta. Ne pusti se, da ti pride do živega. Če ne zaleže (izgleda da ne), jo prijavi na policiji, zamenjajta številke, naj se poskuša fant še enkrat pogovoriti in ji razložiti, da če ne prenehala s grožnjami, da jo prijavita. S tem se res ni igrati, ko se pa kaj zgodi, pa bo prepozno. In kot si napisala, da fant pozna mamo, in da misli, da ti ne bi nič naredila....ja, tako za vse pravijo, ko nekdo komu naredi, pa saj je ta živel tako mirno, ni delal nobenih problemov, nikoli ni prišel navzkriž z zakonom. Me pa zanima, če je njena mama tudi tako napadala in grozila njenim fantom. Malo jo povprašaj. Izgleda da v preteklosti ni bila neka ovčica. Iz tvojih besed sem prebrala, da je tako ali tako z vsemi na vasi skregana, tako da ni nič boljše pričakovati od nje. Ti si pa probaj čimprej rešiti to zadevo. Bo boljše za tebe in za tvojo zvezo. Me pa zanima, kaj pravijo na vse to tvoji starši? Verjetno ti stojijo ob strani, saj si napisala, da se s tvojimi razumete. Pa vso srečo ti želim. bisagolf

15. jan 2009 10:57

Draga bisagolf glej, eni so pač preprosto zoprni do žleht in opravljajo vse in vsakogar, ki ga ta trenutek ni v prostoru. Zobajo ga do obisti in še čez. In je čisto vseeno, ali je zobani član familije, sosed, znanec, sodelavec v službi.....Karkoli. Tisti, ki ven in ven opravlja, ki v nobeni stvari ne najde nič lepega, namesto tega pa kup napak - tak človek prvenstveno sebe vidi kot kup napak in potem to svoje videnje projecira na drugega. Vsak namreč v odzivih nase vidi sebe. In kdor v ostalih vidi same grde stvari - v osnovi gleda tisto, kar vidi na sebi. Ko opravlja in zabavlja o drugih, v bistvu govori o sebi. Upam, da štekaš, je morda malo komplicirano, ampak po drugem branju ti bo jasno....(sama sem tudi nekaj časa potrebovala, da sem to logiko ukapirala). Ergo, če te je tašča opravljala, si pač prišla v klub tistih, ki jih gospa pozna in jih potem tudi opravlja. Ker itak ne diskriminira - opravlja vse, razen morda svojega sina in vnukov (pa ne bi bila čisto prepričana). Ti to vzemi na znanje in that's it. To, da tri leta gojiš rano zamere in užaljenosti (ko cenim, cenim do konca....izgubila je moje zaupanje) - s tem si pa čisto nič ne pomagaš - ker rana bi se lahko že zdavanaj zacelila. Ker, če je tvoja oseba tako vigl-vagl, da si jo dovoliš sama smetiti z zamero, kdo tule zmaguje? Ti ali tašča? Kolikor vidim, stari zmaj je še vedno v prednosti. Punca, zbudi se in bodi lady. Lady ceni sama sebe. Če jo kdo napade (tebe tašča je), razmisli, kaj se je zgodilo, predelaj zadevo in jo potem odvrzi. Ti že tri leta prenašaš en gviht in kaj si s tem dosegla? To, da vlagaš energijo v preziranje starega zmaja - pa tisto energijo se da verjetno za kaj drugega porabiti, a ne? In da ne bo nesporazuma: sploh ti ne pravim, da bi morala imeti kakršenkoli odnos s taščo. Daleč od tega. Samo razmisli, če ne bi bilo tiste energije, ki ti jo ta zmaj trenutno jemlje, bolj pametno vložiti v to, da ugotoviš, od kod v resnici črpaš tisto bolečino, ko te nekdo izda/izigra. Ker ta bolečina zanesljivo ni nastala v tvojem zakonu, temveč je od prej. Vendelina jr.

15. jan 2009 11:00

Lidka, še dobro da si se rešila maminega sinčka. Kar je preveč je pa preveč. Lepo je da sin ceni mamo, ampak lepo vas prosim, do neke mere. Nekateri res ne morejo pretrgati popkovine. To so za mene slabiči. Bodi srečna, da se je izteklo tako. Pa lep pozdrav. bisagolf

15. jan 2009 11:07

Mogoče bi bilo pa dobro če bi ubrala drugo taktiko in bi jo razorožila tako bi mogoče le spoznala da ne dela prav pot je težka ampak z voljo se vse da samo ne objokuj se preveč da ne boš načela še vajine odnose ker sin je pa le sin. Vem da je potrpljenje božja mast ampak se mi zdi če je ljubezen močna se splača potrudit.Pa srečno. mark5

15. jan 2009 11:24

Gigi_84 je napisal/a:

Položaj je vse prej kot prijeten. Sama imam izkušnje (ne s taščo), da je včasih bolje, da požreš ponos in poskusiš z lepo besedo. Vem, da se to sliši skrajno noro, ampak poskusita. Zadnje kar pričakuje, je to. S tem jo boš šokirala in razorožila. Naj jo fant pokliče in jo prijazno povabi na obisk, ker bi rad, da se malo vidita... Skratka, naj bo skrajno prijazen. Če bo pristala, je bitka že skoraj dobljena :) Imela jo boš na svojem terenu. S kuhanjem se ne obremenjuj preveč, itak ne bo dovolj dobro zanjo. Ne pozabi omeniti, da tako dobro kot ona pač ne kuhaš, ampak da vseeno upaš, da je okusno. Skratka, vseskozi ji daj vedeti, da je nenadomestljiva ... Poskusi s takim psihološkim pristopom. Vem, da bo to zelo težko zate, ampak res mislim, da je vredno poskusiti. Ker ne verjamem, da si želiš vse življenje živeti v strahu, kaj lahko sledi jutri. Sama vem, da se težko sprijaznim s tem, da sem z nekom sprta. To te počasi ubija in kot je napisala neka članica, to ubija tudi vajino zvezo. Mogoče je tašča samo osamljena in ne zna drugače pokazati. Poznam primer, ko je bila tašča pred porodom 1. vnuka psihopat, potem se je pa spremenila za 180 stopinj. Če pa res misliš, da ji ni pomoči, se obrni na druge organe. Vendar ti to še ne bo prineslo miru, to je zagotovo. V vsakem primeru ti želim vso srečo :) Gigi_84

 

Moje izkušnje s taščo so sicer povsem drugačne, a v situaciji, o kateri je govora pri sarin, bi ravnala tako, kot je napisala gigi84. Faktor presenečenja, ker s tem razorožiš nasprotnika. Poskusiš en krat ali dva krat, če ne gre, pač nehaš.

Vsekakor pa kaže, da imaš ob sebi pravega partnerja. Nikakor mi ni videti mamin sinček, popokovino je pretrgal, postavil se je zate in to je dobro. Nikakor pa mu ni lahko, navsezadnje je mama le mama, kakršna koli je že. Pa naj gre sam kdaj k njej, naj mu kak dan skuha kosilo, ko si ti v službi ali zasedena, naj jo kakšno soboto nekam odpelje (morda ima kakšno sorodnico kje), kak večer, če greš ti s prijateljicami kam ven ali pa morda za nič nisi razpoložena, naj on preživi z njo. Morda ji bo občutek, da lahko z njim sama preživi nekaj uric, dobro del. Tebi pa verjetno tudi ne bo narobe hodilo, če boš partnerju omogočila, da je občasno sam nekaj ur z mamo.

 

Gre pa tudi za to, kaj želiš doseči: ali popolno prekinitev stikov na celi fronti (kar je po mojem nemogoče, navsezadnje je mama ena sama) ali ureditev odnosov do meje, ki je še znosna za obe strani. Če ne gre, naj ima stike  z mamo samo njen sinko, ti se pa  tem času tudi lahko dobro znajdeš. Ji bo morda le kapnilo, da zmoreš tudi brez njenega sina, pa da ga samega puščaš k njej. Včasih je tako malo potrebno, da nekomu daš vedeti, kaj vse zmoreš.

 

Morda pa tudi posvet s kakšnim strokovnjakom ne bi bil odveč.

MamamiaSporočilo je spremenil(a) mamamia dne 15. jan 2009 11:32:17

Sporočilo je spremenil(a) mamamia dne 15. jan 2009 11:32:47