Fiksni zobni aparat

15. jan 2009 22:43

Alcika, mislim, da sva prišli s podobnimi predispozicijami, samo pri meni se je vse skupaj izkazalo za hudo, za mano je 10 let nošenja aparata, je služil samo za pripravo na op, ker je bila zgornja čeljust preozka, zobe so tudi meni metali ven. Progenija pa ena najhujših (12 mm, cel prst je šel v odprtino), kar so jih videli do takrat na maksilofacialni kirurgiji, seveda je ravno zaradi specifičnosti primera pasalo zraven tudi razkazovanje mojih genov študentom, tudi en dan po operaciji, kar se mi je zdelo izredno kruto, ma je crknil lift, po stopnicah pa nisem mogla.

Se pa dandanes to resnično da fajn porihtati z aparatom oziroma nošnjo opornice za brado, u, na to sem pozabila, še celo večnost po odstranitvi žic sem hodila po svetu s posebno čepico, na katero je bila z elastikami pritrjena opornica za spodnjo čeljust, po svetu pomeni doma in okoli hiše.

Ni mi žal, da sem dala vse skozi, bi šla takoj še enkrat, že samo pogled na dve teti in dve sestrični odtehta vse prestano, pika na i pa je ta, da od takrat dalje lahko ugriznem v jabolko. Večina folka se ob tem smeji, ampak meni so jabolka še danes sveta.

In zato jaz 14.2. praznujem svoj drugi rojstni dan.

16. jan 2009 9:43

18. jan 2009 18:46

Ja progenija je ena tistih stvari, ki so meni grenile vse življenje. Spodnja čeljust je bila postrani in za prst razlike naprej tako, da sem imela tudi govorno napako z izgovorjavo sičnikov i šumnikov. Pred o.šolo em hodila h logopedu, potem 4 leta ortodont in snemljivi aparat za spodnjo in zgornjo čeljust. Tri leta pred operacijo ekstracija(izpuliti) spodnje in zgornje šestice na obeh straneh, nato še aparat za zgornje zobe-snemljiv. Potem operacija in dober teden v bolnici (po operaciji sm spala cel dan in pol). bila sem na otroškem oddelku, ker pri odraslih ni bilo prostora. Mi je bilo kar fino. Potem pa tri mesece hrana po slamici...pudingi, šejki...moja najljubša je bila kisla smetana z zmiksano zelenjavo. Bog ne daj zmiksano meso piščančka. Se je vse med žice zatikalo. Na vsake dva do tri tedne je bilo treba na kontrolo, kjer so pregledali in še malo žičke privili, če so se razrahljale. Nisem pa imela nobenih klešč v primeru zadušitve...Mi je bilo najbolj nerodno, ko je pri vsakem pregledu v moja usta gledalo vsaj 6 študentov...ni fajn občutek. Po treh mesecih odstranitev žičk, potem pa kot je rekla Loni še kakšno leto nošenje nekakšne bradne opornice...ki ti je brado lepo fiksirala. Sem bila kot kak marsovec... S zehanjem imam pa tudi jaz probleme.

Sedaj pa spet jovo na novo le da bom sedaj imela fiksni iparat cca 1,5 leti potem pa je spet predvidena operacija.

Na maksilofacialni so pa že takrat bile vrste za čakat čeprav si naročen na uro, sedaj so pa še večje.

Lp, Saša

19. jan 2009 20:26

5. feb 2009 18:53

5. feb 2009 19:27

5. feb 2009 20:45

akma, so tudi takrat že povezovali z gumicami, ampak ne vsem, odvisno od tega, kakšno obliko progenije si imel/a, te gumice sem imela samo tam nekje proti koncu. Menda se pa zdaj dobi tudi nekakšne opornice, ki ti jih fiksirajov čeljusti. Ker sama sem imela še ekstra opornico za brado za nositi, ko sem bila doma oziroma ko se je le dalo, to se je dalo odstraniti. Je bila pa seveda zelo opazno vidna.

Drugače pa sama tudi po slamici nisem mogla jesti, ker ni bilo prostora za slamico, jaz nisem mogal jesti ničesar, kar ni bilo v tekočem stanju... Sem bila pa isto na otroškem oddelku, ampak več kot dva tedna, pri meni se je vse zakompliciralo že kar tam, nobenih pomirjeval nisem prenašala in sem dobesedno skupaj zlezla že pred op, potem me celo večnost niso mogli zbuditi iz narkoze, so skoraj obupali nad mano. Ma ne dam se jaz kar tako, prva stvar, po kateri sem vprašala, je bila lokacija mojih copat, ker to je bila zadnja stvar, ki sem jo počela večer prej, da sem iskala copate. Postopek pri meni je bil isti, tudi s šesticami, le aparate sem nosila 10 let, samo pri meni se je vse skupaj posrečilo.

Zelo zanimivo je bilo pa stanje na vagi, tako porazno, da so me na vseh nadaljnjih kontrolah še tehtali, minus 15 kilogramov v mesecu in pol.

Drugače pa praznujem svoj drugi neuradni rojstni dan ravno na valentinovo, takrat so mi vse železje in gumice ven pobrali, skupaj sem padla, tako da so imeli še zaradi tega težave in doma sem tulila kot nora, ker tudi brez žic nisem mogla jesti ničesar še kar precej časa. V jabolko sem lahko ugriznila več kot pol leta po tem datumu.

9. feb 2009 12:26

10. feb 2009 10:41

Čestitam, zdaj bo šlo pa samo na boljše in lepše

10. feb 2009 11:29