Fiksni zobni aparat

10. dec 2012 16:20

Evo tale moja op je bila že druga. Prvič so me operirali pri 18-tih. Je bil postopek malo drugačen in se ni ravno prav zarastlo, ker nisem imela nič vijakov...Ker sem pa jaz imela nadaljevanje zdravljenja, to drugo op. nisem rabila plačati, tudi aparata ne...sedaj imam 35 let.

Takoj bi šla še 1x. Po slamici, taki drobni, ki jo natakneš na injekcijo sem jedla 3 tedne. Potem pa počasi polenta, rižote, razkuhani makaroni. Sem se počutila kot majhen dojenček, ki se uči jesti in ob vsakem obroku posvinja eno majico, ha, ha.

Meni je dr. Nataša Ihan Hren vse lepo natančno razložila...tudi možnost, da se uniči oz. prereže kakšen živec...in res je povedala vse v nulo. Ti kar sprašuj čimveč. Ti morajo vse povedat. Jaz delam v kuhinji, veliko dvigujem in sem bila malo manj kot 2 meseca na bolniški, ker sem pri svojih normalnih 51 kg shujšala kakšne 3-4. Otečena sem bila kakšen mesec in pol. Vse barve mavrice sem imela pa po vratu kakšne 3 tedne.

Meni so delali zg. in sp. pa še nos so malo prilagodili, glede na manjšo brado.

Umreti res ne moreš, edini zaplet je, da ti slučajno prerežejo kakšen živec. Vijaki in ploščice so iz titana. Jaz sem bila po pol leta spet na pregledu, se je vse lepo zarastlo in vijaki niso nič vneti. Če bi se kaj vnelo, bi mi to pobrali ven. Kar pogumno...zdravniki so špice, predvsem pa sprašuj, sprašuj vse kar te zanima.

LP, Saša

10. dec 2012 17:37

Pa še to sem pozabila povedati. Jaz sem bila na zadnjem pregledu v sredini januarja 2012, operacijo sem imela predvideno pa 10. maja 2012, ki je bila prestavljena na 1.6 2012 ker so ravno takrat imeli ponesrečenca in kirurginja ni hotela 2 težka primera delat v enem dnevu. Moja op. je trajala 6 ur, v bolnici sem bila 7 dni.

LP, Saša

10. dec 2012 22:55

Še moja prigoda. Danes sem hči, ki je polnoletna peljala najprej k zobozdrvnici, da bi jo potem še k ortodontu. Pa po več kot petih letih izvem, da ortodont h kateremu je pred leti nekaj časa hodila, sploh ne dela fiksnih aparatov! Halo, torej se je že od vsega začetka vedelo, da ga hči ne bo mogla dobiti, pa mi tega ni nihče povedal. Najprej je rekel, naj si s svinčnikom zob naprej tiši, potem ji je dal nek snemljiv aparat, ki ji je do krvi raniral dlesni in jasno, da ga ni hotela (mogla) nosit. No, zadeva je prišla tako daleč, da mora nekaj naredit z dvojkama, ki ji lezeta nazaj. Za piko na i, pa še izvem, da lahko da zobozdravnik le eno napotnico in da tudi če se odločiš za drugega ortodonta, ne moreš dobiti nove napotnice, ne glede na čas, ampak moraš k prvemu ortodontu, ki ti je bil določen in ga prosit, da ti vrne napotnico, potem pa z njo do novega ortodonta.  Pa kakšen butast postopek je to? Hec je v tem, da ko hči zaradi krvavečih dlesni ni mogla več nosit aparata, sem morala podpisat, da se strinjam s prekinitvijo zdravljenja. Danes pa izvem, da sploh nikoli ni bilo šanse, da bi dobila fiksni aparat!

11. dec 2012 8:54

Nekaj podobnega se godi tudi v naših krajih, kjer imamo vsi isto ortodontko... Hodila sem 3 leta, vedno me je spraševala samo koliko sem stara, mi dala lesene palčke naj tiščim zob naprej zaradi ugriza in pa plastično ''dudo''. Po nekaj obiskih sem seveda tudi jaz prenehala hoditi, če pa ni bilo nič učinka.

No potem, ko sem zdravljenje prekinila in ne bi bila več upravičena do aparata, pa sem izvedela da moja ortodontka ne izdeluje zobnih aparatov, zato so si vsi poiskali druge. 

Vesela sem, da imam zobe kolikor toliko lepe, ker si aparata sedaj niti slučajno ne bi  mogla privoščiti.

23. dec 2012 22:45

Venturini najlepša hvala za tvoje izkušnje. Veliko si mi pomagala. Mene je čedalje bolj strah. Kar razmišljam kaj če umrem, gre kaj narobe, kje kaj prerežejo, ne dajo dosti uspavalnih sredstev itd., itd. Mah saj vem,da je osnova zaupanje a me je fuuul strah. Mi še lahko poveš kaj so tebi naredili z nosom?:) A so ti ga lepotno popravljali ker je bil potem brada manjša in je nos izstopil? Meni bodo hkrati pogledali pretočnost nosu, ker sem navajena dihati skozi usta in gre baje lahko za kakšno zožanost nosu in zato za slabše dihanje. So mogoče tebi tudi to preverjali in če boli? Če slučajno kaj veš? In ali si imela potem tudi otečen no? Drugače je potrjena operacija spodnje čeljusti (brez zgornje). Mogoče še kakšen nasvet za v bolnico? Kaj nesti, ker jaz grem prvič. Pižamo svojo?: Pri tebi je bilo najbrž še težje zaradi obeh čeljusti pa upam, da bom preživela tako kot si ti in poročala kako je bilo vse super truper o.k.:). Lep pozdravček in hvala ti še enkrat!

24. dec 2012 12:22

Ciao, meni so pri nosu samo ob nosnicah malo dol potegnili in prišili z dvemi šivi, da se ob ravnanju zg.čeljusti ne bi obrnil na gor. Nos ni bil otečen, je bil pa neobčutljiv na dotik, tako kot ličnice in pol obraza. Občutek za dotik je prišel čez dober mesec...za ustnice pa šele po kakem mesecu in pol (poljubljat se je malo težje :)) ). Protibolečinskih tablet je dovolj...če boš slučajno jemala svojo pižamo vzemi tako na gumbe spredaj...ker od začetka bo glava povita in ne gre čez pižamo. Vzemi kaj za brat...ali križanke, pa mp3 na slušalke, da ne motiš drugih. Drugače pa še milo, kremo za obraz kakšno preverjeno, nogavice, ker je vedno prepih in to bi bilo to...

P.S. Tudi jaz bi morala prej na pregled h fonologu, pa je ravno takrat bil na dopustu, Saša

25. dec 2012 20:40

Gozdnajagoda, pri meni je šlo takrat vse sorte zadev narobe, najprej so mi pozabili dati zvečer pomirjevala, pa so mi dali otroško dozo zjutraj pred operacijo, ki je tako zelo prijela, da se ne spomnim ničesar več. Potem mi niso mogli poriniti cevi za dihanje v sapnik, sama operacija je potekala bp, na koncu so imeli težave z zbujanjem iz narkoze, ledvice mi niso delovale še cca 3 dni po operaciji (urin je bil tako gost, da bi v njem žlica pokonci stala), ampak... Lahko se zgodi 1000 in ena komplikacija, lahko pa nobena. Še enkrat bi šla, če bi bilo potrebno.

PS Moja zadnja operacija (ni šlo za zobe) konec maja je minila brez vsakršnih komplikacij.

25. dec 2012 21:20

Če boš mislila samo na to kaj se slabega lahko zgodi...jaz sem čisto odmislila, da sem v bolnici prvi dan in sem noč pred op. spala tako dobro in trdno, da so me morali skoraj iz postelje vrečt...

Misli na pozitivno in tudi bo.

LP, Saša

2. jan 2013 0:33

Punce tako ste fajne, da vam ne morem opisat. In še hitre ste-super, hvala. Zelo dobrodošlo slišat vse prigode in vaše izkušnje in mislim, da mi bo zdaj kar malo lažje, ker že počasi odhajam v bolnico. L.P., se javim. V ned. že grem in upam, da ne bodo prestavili in da bodo preiskave o.k.

Poskušam misliti pozitivno kot svetujeta.:)

Lep pozdrav,

Teja

2. jan 2013 12:07

Gozdnajagoda, pri takih stiskah meni (okej, na operaciji nisem bila, ampak eno dobro dozo bolniških tretmajev sem pa doživela) najbolj pomaga kak projekt za čase, ko bo zadeva za mano.  Tako sem si lani ob težavah s hrbtom, takoj, ko sem bila toliko fit, da sem prilezla in postelje (ker nekaj časa nisem mogla hoditi) do računalnika, nemudoma bukirala sanjske počitnice in se motivirala, da se sestavim za čas, ko bo treba iti na destinacijo. Najdi si nekaj, kar si res želiš in boš to počela po tem, ko bo operacija za tabo. Tako bo psiha pomagala, da se okrevanje pospeši.

Glede tistega, da "kaj pa če umrem" - draga moja, vsi bomo enkrat umrli. Ampak do takrat je še zelo daleč.