15. jan 2009 19:52
Ah, jaz sem imela dvakratno zlomljeno čeljust s strani kirurgov, operirana sem bila kot venturini 1996. Jaz sem imela vse tako zelo zafiksirano, da tudi s slamico ni šlo, ker ni bilo prostora. Če rečem, da tudi pire krompirja nisem mogla jesti, potem pa že veste, da ni bilo enostavno. Pa tudi potem ko so mi vse ven pobrali - na valentinovo - najprej sem skupaj padla - še nadaljnje 3 mesece nisem mogla jesti ničesar konkretnega. Skute, pudingi, moj najboljši prijatelj je bil palični mešalnik, o rižoti sem lahko samo sanjala.
Ampak pri meni je uspelo že prvič, no, če ne bi, popravnega izpita ni, ne vem, kaj bi bilo. Je pa velika nevarnost, da se mi čeljust prelomi v primeru udarca ali padca. Sem v 12ih letih samo enkrat videla vse še neodkrite zvezde našega vesolja, tako je bolelo, ko me je nekdo ponesreči v disku s komolcem zadel. Kolega me je odnesel ven in dal glavo dobesedno v kup snega. Zlomljenega ni bilo nič, črna pa sem bila, kot da bi me kdo hotel zadaviti.
Edina zadeva, pri kateri moram resnično paziti, je zehanje, ne smem zevati kot kak lev, ker se mi spodnja čeljust zatakne. Preizkusila tudi to, ker pač nisem ravno verjela vsega. Pest pod glavo in probaš, če gre nazaj, do zdaj je še vedno ratalo, ker ravno z zehanjem ne morem čisto prekiniti.
Me je pa ravno danes moja zobozdravnica spet pohvalila, da tako čistih zob že dolgo ni videla, od nošenja aparata dalje jih resnično glancam, se splača, a ne, zadnja leta hodim samo še na kontrolo.
venturini, a si ti tudi nosila klešče s sabo v torbi zaradi nevarnosti zadušitve?