Maturantska obleka

7. jan 2009 18:17

Cila je napisal/a:

Vendelina Jr., kje bi pa svetovala nakup oblek tistim maturantom, katerih starši s svojimi prejemki komaj krpajo mesečne proračune, so po možnosti še brez zaposlitve in je največ, kar sploh še zmorejo, da ob minimalni štipendiji pošiljajo svoje otroke v srednjo šolo?  Ni jih tako malo in primeren nasvet bi jim zelo prav prišel. Cila

Se strinjam s tabo, Cila, mislim, da bodo/bomo dobrega nasveta še najbolj potrebni starši in dijaki iz tvojega posta. Tisti, ki jim finančne možnosti to dopuščajo ali pa taki, ki vidijo maturantski ples tudi kot uverturo v stil življenja "pokaži, kaj imaš", se bodo že znašli. Še najbolje bo, če bodo za to priliko najeli stilista, ki jim bo pomagal pri izbiri kaj in kje kupiti. Verjemite, tudi to obstaja, poznam družino iz stila "pokaži kaj imaš", kjer je bila mati vsaj toliko pri pameti, da je izbiro (skoraj brez finančnih omejitev) oblačil za maturantko in ostale člane družine prepustila stilistki iz Emporiuma in so bili nazadnje vsi zadovoljni in skladno oblečeni. Ampak......večina družin si tega pač ne more privoščiti kar tako. Strinjam se z Matildo, ko pravi, da je prag zadovoljstva različen pri različnih ljudeh. Za svoj maturantski ples sem si obleko sešila sama. Na naši šoli (modni oddelek SŠ za oblikovanje) je bilo to kar nenapisano pravilo - itak se ni nobena punca hotela na zaključnem plesu pojaviti v "konfekciji", pa tudi če bi bila nevemkatere blagovne znamke. Z očetom sva šla v Gradec v eno trgovino s kilometri svile in volne in tam sem od same sreče ob gledanju in tipanju vseh tistih bleščečih barv in materialov padala kar v trans. No, na koncu sem izbrala težek bel šantung in bel organdi (plačal je seveda ati) in si iz tega sešila nekakšno secesijsko obleko. Zraven sem obula bele balerinke z zlatkastim vzorcem, ker visokih pet nikoli v zivljenju nisem nosila in bi se sama sebi zdela preokorna v njih. Frizure in ostalo smo si punce v dijaškem domu, pred plesom, uredile kar same. Jaz ličenja nikoli nisem obvladala, zato sem se zadovoljila z malo maskare in bleščilom za ustnice. Dolge rdeče lase so mi cimre navile s papirnatimi robčki, tako, da so, pozneje spuščeni izgledali kot nekakkšni svedri, kar je kar dobro pristajalo k moji obleki. Čisto zadovoljna sem bila sama s sabo, sicer pa sem se bolj kot z izgledom ubadala s strahom, kako bomo s sošolci izpeljali program za starše in profesorje. Moja starša sta prišla oblečena v običajno moško obleko oz. kostim, mama si je kupila samo novo bluzo. No, to svojo lepo obleko sem imela oblečeno točno enkrat, za tistih nekaj ur, dokler uradnega dela plesa v Festivalni dvorani ni bilo konec in smo se s sošolci, po hitrem postopku preoblekli v kavbojke, majice in superge in odšli ponočevat v takratno diskoteko Palma v Tivoli. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 07. jan 2009 18:17:41

7. jan 2009 19:02

Res je Vendelina, za vsako mamo je njen otrok najlepši!

Tisti zadnji stavek je nekako sam priletel, je pa res, da ima grozno postavo. Velik je, v ramenih zelo plečat in mišičast, v pasu ga skoraj ni dosti, rit oa velika in noge zelo mišičaste, dolge, no, pa kupi takemu obleko.

Od 5 leta namreč trenira karate, zraven pa malo nogometa in odbojke, pa košarka in hokej....

Ampak o obleki sem resno mislila, da mu je stala kot ulita. Sošolcu so šivali po meri v Muri,.....pa mu je bil sako prevelik, hlače pa predolge. Pa je ravno tako športnik, samo je bolj dolg in suh kot moj. Tako bi mu moralo po meri zašito boljše stati, pa mu ni. Še njegova mama, ki dela v M...me je vprašala, kje smo mu dali šivati, ker mu je res lepo stala. Pa še neumičljiva je skoraj! hehe:):)

Kyara

7. jan 2009 19:03

Moje izkušnje: najbolj lušne so tiste maturantke, ki imajo enostavne obleke, frizure, ki jim po letih pristajajo. In ne vtoglavih pet, ker ne znajo hoditi v njih. Marsikatera od tistih, ki je imela obleko znane keatorice, ali kupljeno v tujini ali v kakem fensi butiku v prestolnici, je izgledala čudna, postarana, prav nič maturantka. Bistveno je, da si takrat vesel, razpoložen, prešerne volje. Kot pravi pesem:

Veselimo torej se,

mlada nam je duša,

Gaudeamus igitur,

iuvenes dum sumus,...

Urša, do takrat, ko boš na vrsti je še dosti časa, pusti, da steče ta čas in ob letu osorej bomo pa s tabo kakšno rekli. Velja?

Še dobro, da nimam vsako leto skrbi z obleko za maturantski ples!

rimljanka - zasebno mnenje

7. jan 2009 19:35

Cila, sama sem že večkrat omenila, da rade volje pomagam komerkoli pri iskanju takega oblačila. Sem že uspela najti dizajnersko oblačilo za 100 EUR in zmorem tudi najti lično oblačilo za še bistveno manj. Moj rekord je 15 EUR. Nižje pa ne gre. Stiliram pa bistveno bolje kot tisti, ki to računajo.....(izjava mojega frenda, ki oblikuje oblačila) Tri svoje obleke sem podarila trem maturantkam za maturantski ples. Malo smo jih predelali, pa je šlo. Punce so bile vesele in so dobro zgledale. Tudi z oblačili, ki jih ne nosim več, pokrivam kar nekaj žensk (konfekcijska številka 38). Moj rezultat tule je več kot dober in moja vest je tozadevno zelo čista. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 07. jan 2009 19:39:08

7. jan 2009 20:06

našla za 100 € ja, sam staro kake 4 sezone. bannanna_v_slo ;)

7. jan 2009 20:12

Jaz sprašujem zato, ker sem imela za birmo malo bolj elegantno obleko ampak jo zdaj ne oblečem skoraj nikoli več. Pa mislim, da bom če si bom obleko sposodila lažje dobila tako, ki mi bo res všeč in se bom v njej dobro počutila. Imamo tudi v naši družini krizo zaradi recesije.

7. jan 2009 20:18

U, Vendelina, se bom z veseljem priporočila čez 6 let, ko bo moja bejba pred maturantskim, je namreč take sorte, da ima že zdaj moje "kao stilistične" nasvete za "toooo much čudaške" in se mi zdi, da bi znala edino eno lady s tapravo avtoriteto in z izkušnjami upoštevat, ko pridemo do dneva D . O mulcu, ki si ga drugače kot v supergah, in to tistih nagravžnih nogometnih za v dvorane, sploh ne predstavljam, pa niti ne bom izgubljala besed....je še mlad. Sem se pa zdajle, ko sem prebrala Rimljankin post, spomnila še časov, ko so LJ gimnazije začele organizirat maturantce v Cankarjevem domu. Takrat sem, študentka, redno zahajala na Filmski festival, ki je ravno sovpadal s sezono plesov. Pred vhodom v CD iz pasaže MM je bilo lepo opazovati parado maturantov in njihovih staršev. Nekatere punce so se mi prav smilile, v tisti zadregi - prvič v večerni obleki, prvič v salonarjih.....pa fantje, joj, kako ubogi in togi so eni izgledali v oblekah s kravatami. Najbolj simpatični so mi bili očetje - nekateri z rahlo pordelimi lički (ne vem ali od vznesenosti, ko so pod roko peljali svoje lepe mlade hčere ali od "ogrevanja" v bližnjem lokalu :)). Seveda sem vrgla oko tudi na mame - nekatere so bile videti mlajše, kot močno naličene in sfrizirane hčere, nekatere pa uštimane tako, da so skoraj zasenčile mlade maturantke - hude večerne obleke, globoki dekolteji, mini krila in tako... V glavnem, vsak dan sem zaradi tega svojega voajerstva skoraj zamudila film. Jaz bi kar gledala in gledala in se veselila skupaj s temi upov in veselja polnimi mladostniki (ja, takrat sem se prvič, čeprav stara malo čez dvajset, počutila že kar nekam stara). Zato, tamalaursa in ostali, ki vas letos čaka maturantski ples, uživajte v teh lepih letih in pričakovanju vsega lepega, kar vas čaka na plesu in pozneje v življenju. Pa če boste oblečeni v unikatno kreacijo ali H&M, to sploh ni važno, važno je, da bo obleka poudarila vašo osebnost in pokazala vaš stil, da se boste res počutili kraljične in princi večera. Pa dobro se odrežite na maturi. Svet je lahko lep za vse, tudi če je denarja malo. mamaF - Mojca

7. jan 2009 20:36

mamaF je napisal/a:

U, Vendelina, se bom z veseljem priporočila čez 6 let, ko bo moja bejba pred maturantskim, je namreč take sorte, da ima že zdaj moje "kao stilistične" nasvete za "toooo much čudaške" in se mi zdi, da bi znala edino eno lady s tapravo avtoriteto in z izkušnjami upoštevat, ko pridemo do dneva D . O mulcu, ki si ga drugače kot v supergah, in to tistih nagravžnih nogometnih za v dvorane, sploh ne predstavljam, pa niti ne bom izgubljala besed....je še mlad. Sem se pa zdajle, ko sem prebrala Rimljankin post, spomnila še časov, ko so LJ gimnazije začele organizirat maturantce v Cankarjevem domu. Takrat sem, študentka, redno zahajala na Filmski festival, ki je ravno sovpadal s sezono plesov. Pred vhodom v CD iz pasaže MM je bilo lepo opazovati parado maturantov in njihovih staršev. Nekatere punce so se mi prav smilile, v tisti zadregi - prvič v večerni obleki, prvič v salonarjih.....pa fantje, joj, kako ubogi in togi so eni izgledali v oblekah s kravatami. Najbolj simpatični so mi bili očetje - nekateri z rahlo pordelimi lički (ne vem ali od vznesenosti, ko so pod roko peljali svoje lepe mlade hčere ali od "ogrevanja" v bližnjem lokalu :)). Seveda sem vrgla oko tudi na mame - nekatere so bile videti mlajše, kot močno naličene in sfrizirane hčere, nekatere pa uštimane tako, da so skoraj zasenčile mlade maturantke - hude večerne obleke, globoki dekolteji, mini krila in tako... V glavnem, vsak dan sem zaradi tega svojega voajerstva skoraj zamudila film. Jaz bi kar gledala in gledala in se veselila skupaj s temi upov in veselja polnimi mladostniki (ja, takrat sem se prvič, čeprav stara malo čez dvajset, počutila že kar nekam stara). Zato, tamalaursa in ostali, ki vas letos čaka maturantski ples, uživajte v teh lepih letih in pričakovanju vsega lepega, kar vas čaka na plesu in pozneje v življenju. Pa če boste oblečeni v unikatno kreacijo ali H&M, to sploh ni važno, važno je, da bo obleka poudarila vašo osebnost in pokazala vaš stil, da se boste res počutili kraljične in princi večera. Pa dobro se odrežite na maturi. Svet je lahko lep za vse, tudi če je denarja malo. mamaF - Mojca

Vidiš točno to bi jaz rada. Rada bi bila "kraljična" za en dan. Da bi sošolci, ki so me vajeni videti v kavbojak in majicah rekli waw. Pa da bi imela obleko, ki bi mi bila res všeč in bi se v njej počutila ko kraljična.

7. jan 2009 20:53

Tamalaursa! Itak da boš!!! že zaradi vsega vznemirjenja in pričakovanja, ki ga boš čutila, boš kar žarela, garant. Zato sem jaz takrat tako buljila v tiste luštne punce, kaj pa, ker sem hotela še malo podoživeti tiste trenutke. Jaz sem še zdaj, pri 37-tih skozi v kavbojkah in majicah, ko pa si za kako priložnost oblečem krilo in najlonke in lepe čeveljčke se sama sebi zdim lepša in bolj fajn. Še držim se bolj vzravnano. Ti poslušaj svoj občutek, pa prebrskaj čim več "gradiva" - fotke na spletu in v revijah (saj bo dala itak Vendelina kaj sem gor), in ko boš videla kaj takega, kar se ti zdi, da bi ti pasalo, si shrani. In potem, ko boš hodila po trgovinah ali izposojevalnicah, boš vsaj vedela, kaj točno bi rada. In če ne boš nič dobila, ti še zmeraj ostane možnost, da kupiš blago in najdeš dobro šiviljo, ki bi znala uresničit tvojo željo. Veš, samo šivanje ne pride tako drago kot kreiranje obleke+šivanje. Če znaš dobro risati, poskusi sama narisati "svojo" obleko, sicer pa neseš k šivilji fotografijo, pa se pomenita - dobre švilje točno vedo, kako je treba ukrojiti, da se "sliko" pretvori v obleko, ki bi kot ulita zate. Pa pazi, da si boš kupila čevlje že malo prej in jih "natrenirala", da ti bodo postali res udobni, da boš lahko hodila z glavo pokonci in plesala brez žuljev. Pa tudi frizuro si naredi takšno, da si ti ne bo treba kar naprej popravljat kakšnih pramenov in podobno - v bistvu te ne sme prav nič motiti, da boš lepo sproščena ves večer. Saj imaš še dosti časa, lepo se dobite s sošolkami, pa malo eksperimentirajte s frizurami, ličenjem in podobno. To so ponavadi taboljši babji žuri. Joooj, sem ti kar malo fauš.....ma dobronamerno! mamaF - Mojca

7. jan 2009 21:21

Meni se pa zdi, da pustovanja, maturantski plesi, brucovanja, pa ohceti in kar je še takih priložnosti prav kličejo po kostumih, ki so lahko bolj ali manj odtrgani, primerni pa prav in samo za te priložnosti in je seveda zato zelo primerno, da niso predragi.

Najsibodo kupljeni ali našiti doma, važno je, da so slavljencem všeč za tisti dan in da niso obremenjeni s tem, da jih bodo nosili še leta in leta. Magari ko je Modigliani poslikal obleko svoji J. tudi najbrž nista načrtovala da ji bo prav prišla, ko bo skočila skozi okno.

Fino je, če se znajo bodoči odrasli, kar naj bi maturantje bili, sami odločiti kakšen image želijo za to priložnost, - naj bodo fantje, bodoči razumni pravniki, ekonomisti in fiziki vsaj ta večer rock zvezde, bodoče matematičarke, lingvistke in zdavnice pa bebave princeske,  za vse je to ena od redkih priložnosti, da se namaškarajo in malo poskusijo, kako bi bilo, če bi bilo...

Saj mladina dobro ve, kaj je teater in kaj je vsakdan, kaj je kostum in kaj dnevna obleka, ne rabijo starševskih nasvetov, še manj pa forumskih  posvetovanj.

Linžerije pa tamladi še opazili ne bodo, daleč je zanje kriza srednjih let. Pa upam, če bo to za kakšnega ali kakšno tisto taprvič, da ne bodo med tistimi, ki jim je to celo uspelo pozabiti. Bo manj kvantanja.  

 

   

nola