Divje račke

6. jan 2009 11:01

Ja, to je res, VilmaS, ampak saj tičem pa ja ne dajemo šnopca, govorimo o kruhu,skorjicah, drobtinicah ,.... LP hedonist

6. jan 2009 12:15

hedonist je napisal/a:

Ja, to je res, VilmaS, ampak saj tičem pa ja ne dajemo šnopca, govorimo o kruhu,skorjicah, drobtinicah ,....LP hedonist

a da ne? Že že, ampak nikoli ne veš, kakšen kruh dajejo krščeni (al pa tud ne) tiči pernatim...kaj če se šnopc po drobtinah polije...

Drugač pa je bila skupna točka mit ne ptički in drobtine...priznam, "zaneslo" me je s teme.

Pa pejmo nazaj na ptičke, skorjice ipd.

LP, V.

6. jan 2009 12:49

Jaz bom pa zdaj nesla tista dva suha kosa potice, ki sta ostala, na balkon. Verjetno tistim ptičkom, ki mi poleti veselo s.... po perilu. Pa nič za to.

Atina

6. jan 2009 13:09

Se spomnem, da so nas v šoli vedno opozarjali, da pozimi ne smemo krmit ptic s kruhom. Tudi babica ni tega dovolila. PACKA

6. jan 2009 13:12

Ornitologi odsvetujejo hranjenje ptic s kruhom oziroma predelano hrano. Še posebej, če je slana oziroma kako drugače predelana. Iz suhega kruha zato rajši naredite kruhove cmoke ali drobtine. Racam rajši dajte surovo zelenjavo, ptičkov v krmilnici pa nikakor ne hranite s kruhom. Načeloma je krmljenje ptic v krmilnicah namenjeno temu, da se ptice opazuje, bi pa tudi brez tega prav lepo preživele zimo (vsaj večina). Če vas v zvezi s tem še kaj zanima, se pa obrnite na ornitologe na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki vam bodo radi pomagali in svetovali. Kozmeja

6. jan 2009 13:26

Copy-paste s strani DOPPS: Hranjenje ptic pozimi Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle prav na naš vrt. To je verjetno glavni razlog, da je zimsko hranjenje ptic postalo tako priljubljeno. Verjetno ni lažjega načina, da si ptice od blizu ogledamo in spoznamo. Pred začetkom hranjenja pa se ne moremo izogniti vprašanju, ali je to sploh potrebno. Hranjenje prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v močno degradiranem, spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, postali pa so tudi izjemno redki. Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo. Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolico svojega bivališča. Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri. Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon … Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi. Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Idealno je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj, zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok. Kako hranimo Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -50 C. Hranimo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen …) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic. S čim hranimo Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana. Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica …) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, ce jih postavimo kar na tla ob drevesu. Drozgom in tašcici nastavimo sadje (jabolka – večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo. Postavitev krmilnice je zelo pomembna. Pomembna ni le možnost, da jih dobro opazujemo, marveč tudi njihova varnost. Krmilnica naj ne bo dostopna mačkam. Pravilno hranjenje ptic bo v veselje nam in v korist pticam. Pri hranjenju ne pozabimo na talno krmišce. Hrana naj bodo tako sončnična semena (za ščinkavce), kot sadje (za kose, taščice itd.). Najboljši je naraven način hranjenja. Posadimo plodonosne grmovnice, na primer črni trn. veverica

6. jan 2009 15:04

Labodov nisem videla, pač pa so pri hiši mojih staršev (na Lj. periferiji) štiri račke (dva para). Imajo zelo rade nalomljeno frutabelo. Vendelina jr.

6. jan 2009 15:17

Živali, sploh pa ne divjih, se ne hrani s človeško hrano. Saj psi imajo tudi radi čokolado, potem pa je treba kakšnega vsake toliko dati na dieto ali kar je še hujše, na inzulin. Pomoč pri zimskem hranjenju divjih živali naj bo premišljena, hrana pa čim bližje temu, kar te živali drugače jedo. fresh

6. jan 2009 15:20

Jojmene, tiste račke dobijo enkrat na teden malo frutabele....in zaradi tega ne bo treba klicati diabetologa (joj, kako sveže,...). Drugače imajo pa itak svoj walkabout, na katerem same najdejo hrano. Vendelina jr.

6. jan 2009 16:34

No, pa sem razsvetljena! fresh