Hujšanje po praznikih

4. jan 2009 19:43

Saj se že ponavljam kot papiga, ampak vseeno: ni hitrih in učinkovitih rešitev, ki bi trajno odpravljale problem. Kakršenkoli. Zdravje je stvar discipline in vztrajnosti. Pa ostale pozitvne stvari tudi. Če zdaj tehtaš preveč, potem to verjetno ni zgolj od zadnjih praznikov (ker več kot dve kili se pa tudi ne da zrediti zgolj v tem času, če se kdo v dveh tednih zredi za več, mora pa itak na obsežne medicinske preglede), temveč se to kopiči že od prej, a ne? No, toliko časa, kot se zadeva kopiči, toliko časa jo boš tudi spravljala dolj. Kar lepo začni z vitamini in balastom, pa malo telovadi in trikrat na teden moraš švicati zaradi telovadbe in tako lepo v tem ritmu večino dni v letu (razen desetih dni prazničnih prekrškov) in potem obstaja možnost, da boš kontrolirala svoje prehranjevanje in svojo težo. V nasprotnem primeru bo prehranjevanje kontroliralo tebe. Boš papapla čokoladice, pa ocvirke, pa kakšen džank in kalorične stvari in enkrat na mesec boš blazno nesrečna in boš oznanjala, da od jutri pa hujšaš, potem boš pol dneva na jogortu, čez tri dni pa spet na kalorijah in to se bo malo ponavljalo in nekje v maju te bo zvilo, ko bo treba kupovati kopalke in bo žalost prehuda in boš takoj pojedla za omilitev žalosti.....Skratka, draga moja, imaš dve možnosti: ali počasi in vztrajno spreminjaš in spremeniš navade (ja, to je proces), ali pa še naprej živiš v iluziji, da se da dolgo napačno prehranjevanje in način življenja, ki ga maskiraš v "praznične odvečne kilograme" v resnici na hitro odpraviti. Skratka, the choice is totally and utterly yours. Upam, da boš izbrala ta pravo možnost. Pa srečno in vitaminsko in gibalno leto ti želim.. Vendelina jr.

4. jan 2009 21:10

Jaz kar težko razumem to prekomerno nažiranje in pitje. Če imaš kolikor toliko pospravljeno podstreho se ti to ne sme dogajat. Pri nas vsak dan jemo dobro, doma pripravljeno in lepo servirano hrano. Uživamo v kvaliteti in ne v kvantiteti. Jemo da živimo in ne živimo da jemo. Malo sem pridigala, pa saj ne škodi, če se takestvari sliši večkrat. Zdaj lepo jej večkrat na dan po malo, veliko vode ti priporočam in vsakodnevno gibanje na svežem zraku. Počasi se daleč pride. Vsekakor pa ti priporočam, da ti to postane življenski stil, pa do težav ne bo prihajalo. lp Vesna

4. jan 2009 21:57

vida70 je napisal/a:

meni pa najbolj pomaga, ce 365 dni na leto zmerno jem vida70

 Si me pa nasmejala! Meni namreč tudi to pomaga. Bilo je pa prav luštno prebrat! The best.

Anja

4. jan 2009 22:23

anja27 je napisal/a:

vida70 je napisal/a: meni pa najbolj pomaga, ce 365 dni na leto zmerno jem vida70  Si me pa nasmejala! Meni namreč tudi to pomaga. Bilo je pa prav luštno prebrat! The best.Anja

Lahko bi pa tudi rekli, da imajo nekateri praznike 365 dni v letu

ežoj je napisal/a:

Ma, Loni, kje pa, saj smo večinoma laufali, sicer brez superg, pa vseen,............. od kavča do mize, pa nazaj do kavča, pa do hladilnika.........in tako štiri dni, bo treba na vago stopit, žih mi manjka ene par sto gramov. ežoj

Ma, ežoj, kje je pa romantika tekanja in v supergah po frišnem snegu, vse z mislijo, da te na koncu pričakuje kuhan vinček in nekaj dobrega za prigriznit. In potem takoj zgine. Ne, letos me pa res niso prav nič okužili kaki napadi požrešnosti, vsaj ne pri hrani. Edino Lidkini pralineji so bili za dol past, teh bi pa še repete, ma bo treba počakati. Pa še nekaj je res, da tolikokrat kot sem bila v preteklem mesecu nekam povabljena na pojedino, tudi nisem bila še nikoli. Očitno imam tudi družbo bolj neješče sorte, ker se ni nikjer opazilo kakršnih koli pretiravanj glede količin.

In če sem jamrala, da me ni zagrabilo nobeno božično novoletno vzdušje in s tem pekarija, je letos očitno zapihal nov veter, pečica laufa vsak dan in to večkrat. Še dobro, da grem jutri nazaj v službo

4. jan 2009 22:44

Reca, blagor tebi ( da imaš tako pospravljeno podstreho). V " real life " nas, ki imamo težave z  prekomernim nažiranjem in pitjem, zadeva izgleda mal drugače. ( o principu: jemo da živimo in ne živimo da jemo, pa kdaj drugič ).

V ponedeljek rečemo, bome se prerinili z ostanki od nedelje, v torek imamo slabo vest in iz zamrzovalnika izvadimo meso za golaž, ki ga ne pripravimo ker smo mogli it zobozdravniku, v sredo bi jedli praženega piščanca in pomfri, v četrtek vržemo mački meso od torka in pripravimo polento z mlekom, v petek vsi imajo obveznosti in nobenega ni za kosilo, v soboto itak imajo vsi obveznosti..........., in tako iz tedna v teden, in ko pridejo prazniki, si rečemo, sedaj bomo doma in se bomo mal razvajali............., no nekateri rečejo, da se nažiramo in pijemo, nama pa tolk paše.......

Pa ko so že prazniki ( recimo novoletni ), seveda ne bomo lačni in nakupimo vsega, pol za silvestrovo spečemo nekaj masa in rib, seveda se prenažremo ( saj je res tok dober, pa še zraven ne bomo žejni ), prvega januarja jemo sarmo, pol za večerjo ribe, ki jih nismo vse porabili prej, drugega pa imamo sarmo, pa pečenko........... tretjega smo že vsega siti, nič več ne paše, tuhtamo kaj bi zmrznili, četrtega nas povabijo na kosilo, ko pridemo domov je treba porabit kilo pa pol svinjskega, drugače se bo pokvarilo, naredimo paprikaš ( ravno se hladi ) .........................

ežoj

4. jan 2009 23:22

Ežoj, kaj pa kakšno konkretno razgibavanje takole ob večerih, brez superg gre, preizkušeno. Kile kar letijo dol. lp Vesna

4. jan 2009 23:34

Joj Ežoj, sem ti pozabila povedat da moj mož pravi, da debelih, starih in tečnih "bab" ne mara, potm pa saj veš, je treba pazit. Takih več ne delajo. Danes za kosilo pa samo par različnih solat in potem še dolg špancir po Rakitni. Kakšne ribe in šnicli in ne vem kaj še vse. Zdaj veš, zakaj se še vedno odločam ali it na tvoje prekrasne piškote ali ne. Kaj pa kile? lp Vesna

5. jan 2009 8:41

No povem še mojo zgodbo na kratko. Sem imela tudi že 70 kg, pri 166cm, pa sem si bla ok in se nisem lotila dijete. po drugem porodu, ko sem jih imela 66, pa sem šla še dve kg gor na 68 kg, mi se je pa nekaj premaknilo v glavi in sem si rekla, da bi rada shujšala, da si nisem v redu. lotila sem se Ločevalne dijete in uspešno pristala na 58 kg. zdej sem si super. Še vedno pa ločujem, čeprav se tudi pregrešim, se pa redno tehtam, ker sem si tako v redu in bi rada ostala na tej teži. če kakšen dan malo več pojem, če je kakšno kosilo,..., pol pa naslednji dan brez problema spustim večerjo, pa sem na svojem. Pa enkrat na mesec naredim vodnega, pa je. Bila sem na fotumu ločevalna dijeta, in ker sem jih malo okregala, da menjujejo dijeto, pa se je ne držijo, obračajo dneve,...( Bi lahko ene še same kako knjigo izdale o hujšanju) So me nekatere" Napadle" , da so zaradi mene izgubile voljo do hujšanja in da se nobena ne javlja zaradi mene. Pa se že pred mojo kritiko niso javljale, pa ne zaradi mene, ampak zaradi svoje vesti. No jaz se ne mislim zredit nazaj. Vsaj trudila se bom, ne pa spet toliko, da bom obremenjena s hrano. Ločevala bom in tehtala se bom. Vandolini na Ločevalni želim pa dober uspeh pri drugi rundi! v prvi ji je uspelo it do 23kg, le pogumno, pa vse ostale tudi! Sem hotla samo pojasnit, da kako sem prišla iz 70 kg, na po porodu 66 kg. ko sem prvič zanosila sem imela 61 kg, zaradi slabe nosečnosti sem šle pol dol -11 kg, na 50 kg. pol se spet zredila za 17 kg in ko sem rodila sem spet imela nekje 61 kg. Po malem pa v petih letih prilezla na 70 kg. pol spet druga nosečnost, ki je bla še slabša kot prva in sem šla dol - 12kg na 58 kg( tle sem vidla kako je lušno bit z manj kg) in se pol zredila na 73, po porodu pa na 66kg, pa še pri dojenju gor + 2 kg ( ki dojenje pomaga hujšat) in pristala na 68kg, ter se lotla Ločevalne. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/ Sporočilo je spremenil(a) Katarina K dne 05. jan 2009 08:45:55

5. jan 2009 9:11

Katarina, tudi moja zgodba ima ozadje, da sem takšna, kot sem. Meni se je vaga pred leti ustavila pri 84 kg. Pa sem z veliko padci (sem štejem to, da sem praktično shirala v nulo ob nezdravem nejedenju praktično ničesar - pusti mlečni izdelki in sadje ter zelenjava) danes ponosna, da mi je vse skupaj uspelo izpeljati do trenutno 59 kg, kar mi pa čisto ustreza. Do spomladi jih bo verjetno še kaj manj, se dobro poznam. Vem pa še nekaj, da ne smem ponovno pasti pod 56 kg, ker takrat ratam samo še kavčwoman, pa ne v pomenu, da se redim pred TV, ampak v tem, da ničesar ne morem zaradi pomanjkanja volje do življenja.

Torej, pamet v roke.

5. jan 2009 9:25

no tudi jaz sem ze pisala o mojem podvigu izpred tocno desetih let, ko sem imela nekje 87 kg pri visini 170cm in sem potem shujsala na 58 kg v dveh letih in pol. Ze kar nekaj let imam 62 kg ( kilca gor ali dol-vemo kdaj) in sem ponosna nase, da sem obdrzala to tezo se do danes, predvsem pa, da sem poslihatal v svoji glavi. Ce ni tega, potem nobena dieta ne pomaga. Dejstvo je, da shujsat je lahko, obdrzat zeljene kilograme pa zelooooo tezko. Tu pa samo karakter potem pomaga in nic drugega. Tako da tiste, ki se se boste lotile raznih diet, ce se ne boste drzale zmernega prehranjevanja tudi po koncani dieti, ne bodite razocarane, ce bodo sli kilogrami nazaj, pa ce se bo zraven prikljucil se kaksen kilogramcek, ki ga pred hujsanjem ni bilo. vida70