Rezbarjenje

15. dec 2008 12:13

najlepša hvala aki, sem si jo rezervirala in jo greva v soboto iskat. hvala! Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

15. dec 2008 13:16

Mi bojo to knjigo poslali kar v Kp in jo bo tam prevzela moja mama, ki je iz Kopra. Mi je pa zrihtala ena gospa iz Mladinske knjige v Kopru. Najlepša hvala vsem za internetne naslove, še posebaj pa sem vesela za knjigo, ker sta samo še dve v Sloveniji. Še enkrat hvala aki, ne morem verjet, da obstaja še toliko dobrih ljudi. Hvala in vesele praznike vsem. če še kdo kej najde, se pa vseeno še priporočam. hvala vsem! Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

15. dec 2008 14:38

Mi kar solze stopijo na oči ko tole prebiram. Pred parimi leti se je podirala rojstna hiša mojih starih staršev. Dedek je bil strašen rokodelec in na hiši so bia vhodna vrata, katera je izdelal on. Bila so vsa izrezljana, z eno besedo nepopisna. Obok je bil močan, kamnit, z vklesanimi letnicami. Tudi v hiši je bilo kar nekaj njegovih ročnih del, žal so vsa dobila noge. Vrata in obok sta vzela stric in njegova žena (tako kot kar nekaj njegovih stvaritev in to brez posveta katerega koli od ostalih) češ, da bosta to nekam postavila. Naj se vidi, kaj so delali stari oče. No, spomladi je obok žalostno končal z razrezom, potem pa je romal v temelje njune škarpe. Že takrat se mi je skoraj razlil žolč, saj sva z možem že dolgo na preži za kako tako stvarjo. Če bi bilo to še od dedka, bi bila najsrečnejši človek na svetu. V petek pa šok. Pride sin v kuhinjo in pove, da stric žaga vrata za skurit. Taka je zgodba izrezljanih vrat, starih krepko čez 120 let. In kaj naj? Naj jokam, preklinjam, norim? Nima smisla. Boli me to, da je vse bilo tiho, hinavsko, brezobrazno in nesramno. Tako, malo sem si olajšala dušo, pa brez zamere. lp Vesna

15. dec 2008 14:57

Uh, rebecca... Na tvojih linkih pa še jaz dobim kakšno idejo.... Hvala ti!

 

Reca, res škoda, da nisi mogla posredovati pri uničenju "dragulja", ki ga je ustvaril tvoj dedek...

Takšnih primerov je ogromno.

Rezljani obodi, okvirji na slikah, stopniščne ograje,... to je pesem za moje oči.

Ravno včeraj sem v Dobrni, kjer je trenutno moj tast, opazila pred vhodom v restavracijo rustikalno vitrino, ki je prav lepo izdelana (zgornji rob nad steklenimi vrati vitrine je izrezljan-rezbarija), vendar pa je nekdo dal na vrh te vitrine dva palčka rdečo-bele barve, izdelana iz blaga, volne in kartona, katerima nogice visijo čez to rezbarijo. Dvignila sem jima nogice, da bi si ogledala celoten vzorec, pa se opazila, da je nekdo pritrdil nogice in šal teh palčkov s spenjalnikom na vitrino (na sredino rezbarije)... .

Evo, še eden dokaz, da tisti, ki imajo neko umetniško tvarino, delajo z njo, kot da je z neba padla.

 

 

15. dec 2008 15:44

Eni res nimajo občutka. Na jaz klub vsemu dedkove umetnine lahko vidim v cerkvi Sv. Lenarta. Vse, ampak res čisto vse kar je norti lesenega, od klopi, orgel, deli oltarja....., vse je njegovo ročno delo. Kar je iz kamna, tudi tega ni malo, pa je delo mojega očeta, brata in sina. Tudi tega ni malo in kar je čipk (idrijskih) je delo mojega učenca ( mož ki jih je izdelal in jih še izdeluje blizu 70-ih). Sem kar ponosna. Nekaj dedkovih velikih stvaritev se nahaja po bližnjih ljubljanskih hribih: Janče, Besnica, Javor, pa še kaj bi se našlo. Nekateri še varujejo našo kulturno dediščino. In če koga zanimajo te reči, si jih lahko ogleda v cerkvi v Sostrem. Kljub temu da nisem verna, to s ponosom povem ljudem, ki spoštujejo ročna dela naših prednikov. lp Vesna

15. dec 2008 15:54

Katarina, piši na revija.les@siol.net ali pokliči na tel.: 01/421-46-60 in vprašaj, če imajo še kakšen izvod knjižice o rezbarjenju v svoji Lesarski založbi. Obstoja precej drobna knjižica o tem, oz. pred leti je obstojala in če je nimajo več na zalogi, prosi za kopijo. Radi ustrežejo - vsaj nekoč so. oliva Sporočilo je spremenil(a) oliva dne 15. dec 2008 15:58:36

15. dec 2008 17:15

hvala Oliva! Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

15. dec 2008 18:26

No da bom še jaz dodala kaj, da bo iz teme-malo

Pri meni doma je zelo veliko starih stvari in ko sem hotela, da bi zadeve restavrirali in popravili,  je to tako drago, da najbrž ne bo šlo.Sama se ne počutim toliko sposobne, da bi lahko popravila , dati drugemu pa ne znese. Domačim te starine ne pomenijo veliko. Vendar bo usoda zanje najbrž zelo grenka.

Problem starih predmetov je predvsem v tem, da je njihovo vzdrževanje zelo drago, zato jih večino žalostno konča.

lp

mizarka

15. dec 2008 18:45

Zakaj jih ne probaš prodat? Sigurno se najde kdo, ki si to lahko privošči. Jaz recimo, bi z veseljem imela kako deščico od lesenega vinskega soda in še marsikaj drugega. lp Vesna

16. dec 2008 10:40

Se strinjam z Reco. Na bolhi se prodaja nekaj lepih stvari:

http://www.bolha.com/index.php?search=starine&

 

Če ti ni škoda prodati, daj v oglas. Mogoče narediš komu veselje.