14. dec 2008 17:24
Marelica, se totalno strinjam s tisto "trnovo potjo", oziroma, jaz bi temu bolj rekla, da ni človeku razen življenja, podarjeno prav nič. Tudi stvari, za katere morada na prvo žogo mislimo, da nam jih je sreča prinesla na pot - tudi to smo morda že enrkat vnprej z dobrimi deli vplačali ali pa se bo cena za kakšno stvar pokazala kasneje.
Želim po ob tej priložnosi reči, da je sestavni del odgovornega delovanja tudi to, da ko je človek v krizi in ko vidi da bluzi (ker, dajmo si priznati, ko nekdo začne bluziti, se tega v enem trenutku zaveda) in da je njegovo početje samo destruktivno in da ne zna sam spremeniti vzorca obnašanja,....da tak človek takrat prizna, da sam ne zmore in da potrebuje pomoč. Ponavljam: priznanje, da nekdo potrebuje pomoč, je znak odgovornega početja. Zanikanje v stilu , "ne, z mano je vse v redu, to da ves čas žrem preščke je pa stvar presnove, ne z mano je vse v redu, ne bom šla k nobenemu strokovnjaku, oni nič ne znajo, samo mene noben ne mara.., ne, z mano je vse v redu, samo vsi okoli mene lažejo in kradejo in me okoli prinašajo in svet je gnil in zato pijemmalo vinjaka, prav paše...." in kar je šte takih, je pa neodgovorno.
Kozamurnik, lady, kaj si pa ti hotela s svojim postom povedati? A ne maraš sušija ali kaj japonskega te tako iritira?
Vendelina jr.