Kriza srednjih let in osamljenost med prazniki

klavdijaB  

član od: 31.3.2004

sporočila: 952

13. dec 2008 15:22

zakaj osamljenost med prazniki? toliko raznih prireditev se dogaja povsod! pa res ni treba sam doma čepet in objokavat samoto! mene še niso nikoli ven vrgli, ker sem sama prišla. nazadnje sem šla sama na Miklavžev koncert. In ja, lani za novo leto sem bila sama doma. Punci sta šle po svoje. Sama sem sicer imela namen na božično "zabavo" v center mesta. Vendar me je knjiga premamila in sem ostala doma. Pa nisem bila nič osamljena. In če bo letos mraz bolj mil (zdravstveni problemi) bom zagotovo šla na zabavo. Če bo šla katera od prijateljic, se ji bom pridružila, če ne pa sama.ž Nisem tista, ki bi imela problem s tem, da je treba iti sam. Priznam pa, da je kar nekaj punc takih, ki raje ostanejo doma, kot pa da bi same kam šle. klavdija

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

13. dec 2008 17:35

Vanja_v_ZDA je napisal/a:
Jaz imam pa še vprašanje za vse vas: Če ne bi vedeli, koliko let imate, kaj bi si mislili, koliko ste stari? Vanja
Sebe sem blazno resno jemala pri desetih letih, od takrat naprej pa precej manj. V pozitivnosti sem, kar se mene tiče, na ravni petlenice - mi je veliko stvari zanimivih vsak dan. V smislu razsodnosti sem pa približno tam nekje kot je moja kronološka starost, moda kako leto naprej. Se mi pa dozdeva, da ima veliko ljudi razsodnost petlenika in pozitivnost zagrenjenega upokojenca v domu starejših občanov..... Vendelina jr.

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

13. dec 2008 17:52

 

Veš kaj, dear Vendy, jaz bi tabe kkar zbrisala s tega foruma. Pa naj te potem tisti, ki ne morejo brez tebe, ali še bolje, tisti, ki jih zanima, kakšna si, iščejo po internetu. Je v petek en zanimiv posnetek s četrkovega večernega dogajanja v Ljubljani krožil po internetu, na eni znani spletni strani.  Pa še koga se je dalo prepoznat.

 

Mamamia

mamamia

anja27  

član od: 2.6.2005

sporočila: 1085

13. dec 2008 18:03

Brrrrrr........... Kako v tej izbi zrak teži, pa zunaj vendar veje mraz... Pa v srcih nekaterih članic tudi!

Predbožični čas je, imejmo se radi in bodimo v podporo eden drugemu!

P.S. draga inteligentka, že včeraj sem pomislila, da si to temo odprla na napačen dan. Odbobje polne lune ni primerno za tako resne teme. Res mi je žal, da se je debata razpletla v to smer.

Anja

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

13. dec 2008 18:11

Ne glede na leta - nekdo je namreč vprašal, koliko se počutimo stare in ne, koliko imamo let - drži kot pribit stavek, ki ga je pred časom izrekel Marko Zorko, med drugim tudi avtor  Knjige mrtvih (mimogrede, za tiste, ki je niso brali, to je ena najbolj originalnih kuharskih knjig, kar se jih da najti pri nas). Rekel je namreč: "Bog ne daj, da dozorim. Potem  lahko samo še odpadem in zgnijem."

Ampak tistih, ki imajo vedno malo otroka v sebi, niti kriza srednjih let ne spravi na kolena. Mamamia

mamamia

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

13. dec 2008 18:23

A res, darling? A so me posneli z moje bolj fotogenične strani, saj veš, nas dive to vedno zelo muči...... Vendelina jr.

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

13. dec 2008 18:34

Ravno s prave razdalje, da se niti ena smejalna gubica na vidi. Sicer pa najbolj prave scene so vedno na hodnikih, ne v glavni dvorani, kaj praviš? Mamamia

 

mamamia

marelica  

član od: 27.8.2005

sporočila: 1398

13. dec 2008 20:53

Menim, da tema sploh ni slaba. V prazničnih dneh se življenje umiri. Večina ima proste dni, ni službe, ni vsakodnevnega vrveža, ni stresa, recimo, da je priljubljena kavarnica zaprta, prijatelji so s svojci, pri sorodnikih... In takrat v tišini, samoti večera oz. dneva privrejo na dan takšne in drugačne misli. Nekatere tišina ne moti, nekatere pa zelo. Ljudje smo si različni.

Vendelina bi se strinjala s tvojim prvim postom. Vendar je do opisanega razmišljanja včasih zelo trnjeva pot. Ker smo si različni, nekateri enostavno potrebujejo/mo pomoč pri reševanju težav in stisk. Vem, da ko se te lotita melanholija in depresija in se vrtiš v začaranem krogu, potrebuješ veliko, veliko moči in energije, da si začrtaš novo pot, novo življenje. Nekoga iz začaranega kroga predrami nek dogodek, drugega beseda, misel,...  Nekateri zmorejo/mo to pot sami, nekateri potrebujejo/mo pri tem pomoč. Pa četudi je to prebiranje postov v tej temi.

Hvala za izkušnje, ki jih delite z nami.

 

marelica

neznan uporabnik

13. dec 2008 21:21

lepo vas je brati,ko tako nakladate.......itelektualke.........brez zamire,,pa lep pozdrav. pingvin

minutka  

član od: 15.5.2008

sporočila: 128

13. dec 2008 21:24

Ti, Wran51, pa ne moreš iz svoje kože, kaj, a si krizo srednjih let in osamljenost najraje preganjaš na Kulinariki... minutka

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti