12. dec 2008 9:55
Tole razumi kot lekcijo, da priprava hrane vključuje tudi logistični razmislek. Je treba poleg sestavin razmisliti tudi o postopku. Postopek pa ne vključje samo mesenja in peke, temveč tudi to, kako se stvar namaže in kako se stvar prenese v hlajenje in kako se stvar spravi v škatle. In peka piškotov je logistično relativno enostavna zadeva - jo je pa treba osvojiti, če hočeš v nadaljevanju kuharske kariere delati več jedi in kakšne komplicirane večerje.
Mene osebno tista rešetka predvsem moti in je skorajda ne uporabljam. Če sem slučajno v fazi čokoladnih oblivov na piškotih, lepo na peki papirju, ki je položen na plitek pekač, položim piškote čim bližje skupaj in potem lepo po tistem polivam in je stvar rešena. Da se ne bi blazno sekirala, ker je kakšna raza v ćokoladi, jih raje naredim sama in to tako, da z meni ljubim silikonskim čopičem vse premažem in so potem tako unikatni reliefi.
Kako se stvar pakira: ja, smiselno podobno kot so zapakirani piškoti, ki se kuupijo v trgovini. Tam, kjer so čokoladni oblivi, so piškoti v kakšnih skledicah in ločeni s celofančki. Jaz zato piškote, če so tako likovni, polagam v škatlo, dam čez plast bodisi izrezan peki papir ali pa celofanček in potem nadaljujem, dokler ne pridem do vrha.
Vendelina jr.