Hrana naših babic

5. dec 2008 22:01

Pa imate te stvari še danes radi vsi? pri moji babici mi je najbolj v spominu ostalo, ko smo enkrat zaklali kokoš, babica je pristregla kri in iz tega naredila palačinke :S ojojo že takrat sem bruhala ko sem to samo vonjala... nitta

5. dec 2008 22:19

Bela kava z ocvrtim kruhom na malo masti.Mlečni štruklji,bela kava z koruznim zdrobom,močnik z sladkornim posipom(po želji).Prežganka z kumino in stepenim jajcem. renata69 http://renata69.moj-album.com/

5. dec 2008 22:26

Jaz se pa spominjam UNRI-nih paketov, pa tistega oranžnega sira, ki mi je bil nebeško dober, pa mleka v prahu iz katerega je mama delala domačo čokolado, ki se ni nikoli strdila in smo jo kar z žlico jedli iz pekača... ja, pa takrat še nisem bila veggi in sem mazala mast na kruh in jo posula s sladkorjem...to se mi zdi danes nekaj najbolj ... Prežganka je bila tudi pri nas zvezda stalnica, če je bila noter zakuhana jajčka, pa še posebno dobra!Šmoren in solato pa še dandanes z veseljem naredim najmanj tri krat na mesec! Seveda ne smem pozabiti zeljnih krpic, ki so tudi bile velikokrat na meniju in so mi še danes super kosilo! Nena-morje

5. dec 2008 22:34

nitta je napisal/a:

Pa imate te stvari še danes radi vsi? pri moji babici mi je najbolj v spominu ostalo, ko smo enkrat zaklali kokoš, babica je pristregla kri in iz tega naredila palačinke :S ojojo že takrat sem bruhala ko sem to samo vonjala... nitta

Jaz se razen file v piščancu, bele kave in žgancev z na oko pečenim jajcem ne spomnim, da bi moja babica naredila kaj užitnega. Za te tri stvari vem da sem jih jedla, ostalo mi je bilo pa bljeki. Spomnim se zeljnih krpic, je rekla da so to novine, samo da bi jedla, pa ni in ni šlo dol. Raje sem šla k teti, ona je kuhala nebeško in njene sladkarije so bile greha vredne. Pa nikoli ni težila, da moram vse pojest. lp Vesna

6. dec 2008 5:54

Moj sin je do pubertete hodil s dedijem vsako nedeljo k maši ob 8.uri, babica pa je šla že k prvi maši. Ko sta prišla domov, ju je čakala bela kava in v skodelici nadrobljen koruzni kruh, ki ga je spekla vsako soboto zaradi vnuka. Tudi sama sem kuhala belo kavo, pa ni bila nikoli tako dobra kot babičina. Teh nedelj se moj sin spominja s neverjetno nostalgijo in pravi, da so bile to njegove najlepše nedelje. Prav tako se z veseljem spominja petkov, ko je prišel iz šole in šel k babici iskat fižolovo juho s špageti. Zraven nama je napekla palačinke s marmelado ali pa jabolčni študelj. Ker jaz ne maram sladkih stvari, ga je bilo polovico skoraj nesladkanega, druga polovica pa je bila zato veliko bolj. Označila pa je z zobotrebcem kje je sladkan in nesladkan. Res je bila zlata mama. Moja mama je poslušala tudi naše želje in ko smo bili še doma (smo trije otroci)nas je vsak dan vprašala kaj bi kdo jedel. Pripravljena je bila skuhati toliko vrst kosila, kot nas je bilo. Vedno je rekla, da raje skuha tisto kar radi pojemo, kot da bi nas silila s hrano, ki je nimamo radi. In sedaj, ko je popolnoma dementna (ima alzhaimerjevo), ji vračamo vso njeno dobroto tako, da res maksimalno skrbimo zanjo in ji s sestro kuhava hrano, ki jo je sama imela najraje. Joj, kako sem se razpisala. Upam, da nisem bila dolgočasna. Izgleda, da bo danes moj sobotni dan nostalgično obarvan. Lep Miklavžev dan vam želim in veliko dobro volje ursula-ce

6. dec 2008 6:50

Pri babici smo jedli koruzne žgance, ki so se tresli kot žolica, koruzni močnik z domačim kislim mlekom in krompirjem v oblicah. Mama pa nas je razvajala s pohanimi kruhovimi šnitami, šmornom in doma narejeno čokolado. nonica

6. dec 2008 9:18

A vidite, kaj pomenijo BABICE! Pozdravček v miklavževo jutro.

6. dec 2008 9:48

Ja, babice, babice.... Zato smo pa zrasli sami taki čudoviti in enkratni ljudje! Okusi mojega otroštva: "oplatih " krompir z domačim putrom, prežganka s kumino, ajdovi žganci z najboljšo belo kavo na svetu, popare, kisle krompirjeve murke, ožejena župa, mlečni riž, krompirjev golaž in pa tak čebulov zos, da ga jaz nikakor nikakor ne spravim skup. Na svojo veliko žalost. Pa seveda na domač kruh namazana svinjska mast z malo soli pa domači keksi.... Se ni za čudit, da sem bolj konkretne sorte, sem rasla pri babici, ki je bla kuharca.... Pozdrav vsem nostalgikom, tudi tistim, ki se ravnokar mastite z Miklavži pa piškami pa pletenicami... helenag

6. dec 2008 11:43

Hja, imamo pa tudi nekatere babice, ki podirajo stereotipe - izjeme, ki potrjujejo pravilo Takšna je pa recimo moja stara mama. Kuhanje ji ni ravno v užitek in posledično se tudi ne potrudi najbolj. Imamo pa to smolo, da je zadolžena za kuhanje kosila tekom tedna, ker smo ostali vsi zaposleni (jaz in starša) in hodimo domov prepozno. In se zgodi, da tudi česa "ne moremo" pojesti Mi je bilo pa vedno zanimivo, da je njej tako zelo vseeno. Ona bi lahko samo ob kruhu in občasnem sladkem zelju ali ješprenju živela . Meni se pa že samo ob pogledu na tiste ocvirke v njeni različici sladkega zelja, obrne. Zelenjava sploh ne paše v njeno besedišče in njen proces oblikovanja jedilnika je takšen: "Bom poiskala eno meso v skrinji in mogoče še kaj za zraven naredila." No, to predvsem na mojo smolo, ker sem sama bolj za zelenjavo No, če še niste ugotovili - malo sem nevoščljiva vsem vam, s temi skrbnimi babicami in dobrimi kuharicami - škoda, ker to ni nalezljivo KetyP

6. dec 2008 14:42

Moja bica je pa skuhala najboljšo češpljevo čežano. Take ne naredi ne moja mama, jaz pa še manj. Kuhala jo je na starem kmečkem štedilniku, čisto na robu je prav počasi dolgo vrela. So se iz domačega mleka naredile take velike kuglice, češplje je dala not kar s koščico vred, za boljši okus. Pa sladkala je kar precej, to imam pa še danes strašansko rada. A kaj je bilo zraven? Nič, ali pa beli žganci, zabeljeni z domačimi ocvirki. Lp, rdecapesa